ptička (173)

ročicami si jih zakrij! . /\ .. stran 26 . \/	Ptička	Ptička zapevala v zélenem boru, slušala deva	A
jih zakrij! . /\ .. stran 26 . \/ Ptička	Ptička	zapevala v zélenem boru, slušala deva jo na	A
že nič več ne šumi, le še malokedaj skozenj	ptička	leti, le še malokedaj lep spomin se vzbudi,	A
sam baržun in svila, zdravi, močni pak veseli	ptička	lahkokrila, lice vaše - jasno sonce, govor vaš	A
začenja, tiha pesem iz srca, pesem hrepenenja.	Ptička	mi jo žvrgoli, starci zanjo vneti, z gore so	A
v prvem hipu zamorjena, vztrepetala je, kot	ptička	obstreljena... Veter - kipar Veter kot kipar ustvarja	A
Tudi jaz bi... Iz goščave	ptička	dva sta odletela in ubrano milo pesem žvrgolela	A
spet pesmi nove znala. . /\ .. stran 24 . \/	Ptička	moja, da bi z vama poletela, tudi jaz bi lepšo	A
umira - in čaka, da nanj se bo vsedla utrujena	ptička...	Kliče spev jo hrepeneč...	A
................................... 69 Ena	ptička	priletela .................................	A
.................................... 70 Ena	ptička	priletela .................................	A
.................................... 71 Ena	ptička	priletela .................................	A
pastirčke vriskati. . / . / stran 70 . / Ena	ptička	priletela Ena ptička priletela, ena drobna	A
/ stran 70 . / Ena ptička priletela Ena	ptička	priletela, ena drobna ptičica in je prav lepo	A
zelenela lipica. . / . / stran 71 . / Ena	ptička	priletela Ena ptička priletela, ena drobna	A
/ stran 71 . / Ena ptička priletela Ena	ptička	priletela, ena drobna ptičica in je prav lepo	A
kadar enkrat zagori. . / . / stran 72 . / Ena	ptička	priletela Ena ptička priletela, vrh kasarne	A
/ stran 72 . / Ena ptička priletela Ena	ptička	priletela, vrh kasarne se je vsela. Ona poje	A
la. Vej′ca je suha b′la, pa se j′ zlomila,	ptička	je kunštna b′la, pa je zletela. Glej, glej	A
Jager pa jaga Jager pa jaga, kaj mi pomaga,	ptička	nasprot′ leti, ustrelil jo bom. Ptička zavpila	A
pomaga, ptička nasprot′ leti, ustrelil jo bom.	Ptička	zavpila: »Kaj sem ti st′rila, saj sem prepevala	A
sem ti st′rila, saj sem prepevala cele noči.«	Ptička	zletela, v javor se use′la, hladna je senčica	A
javor se use′la, hladna je senčica javorjeva.	Ptička	zletela, na okence se′la: »Vstani, ne bod′ zaspan	A
zelene si mi pela kratek čas. Vsako jutro,	ptička	moja, rano si prepevala, vsako noč je pesem	A
Kak′ bom pel, k′ sem se ujel! Poj, poj,	ptička	moja! Kak bom pela, k′ sem se ujela!	A
zapela vsa vesela: Cicicicido. Oj, kaj že poješ,	ptička	moja, pesem to lepo, ko pa še zunaj zima kima	A
se veseli Spomladi vse se veseli, ko vsaka	ptička	žvrgoli, moje srce je žalostno, ker moram vzet	A
kaj?« »Jaz sem ‘Ptiček’, Rebec - ampak toliko	ptička	nisem, da bi jo bil ukrotil...Baba je hudič, Rebec	A
Šema si, moj ljubi Peter! Kaj je to vredno ‘	Ptička?	’In še ženin hočeš biti.	A
lepo bi bilo, če bi bil ptiček in če bi bila	ptička	tudi Jelčica.Zdaj bi, na primer, najprej odletela	A
rine Premec naprej. »Ali ste že oddali svojega	ptička?	Zdaj pa le še pijmo!«	A
plačal, in skupaj sta oba odšla. »Tale dva	ptička	sta pa godna,« je dejal Petan.»Težko ju bo držati	A
dvoje belih jajec, nad vsakim sta frfotala dva	ptička	v robatih oblikah, kakršnih morda nikdar ni	A
rdeče. Pri vsaki dvojici so bile barve enega	ptička	zatemnele in zamolkle, dokaz, da je umetnica	A
nemirno gledaje se je bližal kmet. »Vidva sta	ptička,	ki zaslužita, da se naveličata tudi hudega.	A
zalegla, ne palica! Pa ji je neko jutro drobna	ptička	sedla na okno in prelepo zapela in žena je razumela	A
Bleščeči sončni žarki so ga prijazno poljubljali ‒	ptička	brez gnezda ‒ in mu vsipali v srce novega poguma	A
v žuljavi Janezovi in trepetala kakor ujeta	ptička.	»Janez, čemu ti bom, ko nič nimam.	A
kavs po njem. V tistem hipu jo modras useka,	ptička	zafrfota in se v krčih zvija po tleh.Modras	A
poljska. Že je držal v čeljustih trepetajočega	ptička.	Tedaj sem udaril s palico po gadu.	A
Tedaj sem udaril s palico po gadu. Izpustil je	ptička	in zdrsnil z grma na tla.Tamkaj ga je hitro	A
suknjiča in privlekel iz njega v ruto zavitega	ptička.	Kanarček se je začudeno razgledal po sobi,	A
posodica za vodo. Pridodal je takoj nekaj hrane za	ptička	in vse tako dolgo ponujal, da sem se podal in	A
tankim, visokim glasom trikrat zapored žvižg	ptička.	Potem za hip odmor.	A
grmovje, jo je postajalo strah. Prva splašena	ptička,	ki je tik ob poti nočevala, jo je razburila	A
rešitvi. Zibala se je v sedlu lagodno kakor	ptička,	ki se poigrava v zraku.Polagoma so se ji približale	A
lasmi, tako je prenočevala kakor preganjana	ptička,	ki vtakne glavico pod peruti.V jutro je splezala	A
prava, silna nežnost do nje, ki je trepetala ko	ptička	v njegovem objemu, tako da so mu omahnile roke	A
merila smehljaje od vrha do tal. ”To sta mi	ptička	... no, jaz vama ne zamerim ... jaz ne!“ so mežikale	A
izpregovorila besede. Njena roka, drobna, topla	ptička,	je za hip ležala v njegovi; srce se je naskrivaj	A
Nato je prišel Tone kupavat. Katerega	ptička	si je želel, moral si ga je izbrati sam in zadeti	A
šumom je prepevalo tiho, trepetaje; kakor plaha	ptička	se je bila dvignila pesem proti nebu. Mestni	A
težko diha, kakor da nima zraka. Kakor žejna	ptička	je bila, ki se duši.Sestre in matere, ki so	A
pravili, da ob počitku, ko nikogar ni blizu, neka	ptička	posedeva na zidovju in poje in veleva: »Stična	A
prida pozidali,« so skoraj vsi praznoverili. »Še	ptička	to ve!« Malodušje in nejevolja sta bili od dne	A
in se pritisnila k Srnjaku kakor preplašena	ptička,	ki je pravkar ušla skobčevim krempljem.Oprezni	A
jaz imam doma v Alzaciji tudi dva taka mala	ptička!	Oh, sam bog zna, kdaj ju zopet vidim!	A
vražjim posmehom zamrmral sam pri sebi: »Haha! Dva	ptička	v eno zanko!Prijatelj, ti ne veš, da oni ni	A
porinila zapah? Nikdo ne more ven in midva ujameva	ptička	samega, kar mi je ljubše!« Rekoč, nasmehne se	A
pogleduje gad zmagonosno in s pisanim očesom	ptička,	katerega je zavratno ugrabil v travi prepevajočega	A
zlat tam spi lepó ... Teta Pehta, daj, o, daj,	ptička	danes nam prodaj!« Kekec se je bil v treh tednih	A
pa samo hišico in še ta je materina, no pa je	ptička	Pepca ušla k veljavnemu Drenovcu, ki je sedaj	A
naslonjalu zofe sta bila prej vtkana dva pisana	ptička,	ki sta zdaj tudi naenkrat oživela.Več nista	A
pevcev na zemlji, ki bi peli slaje, kakor pojeta	ptička	na zofinem naslonjalu in ni galana, ki bi držal	A
izgine v vrt. Angelčka sfrčita nazaj v strop,	ptička	se umakneta v blago in ravnotako roze. Gospodična	A
zinil, »moj mladi prijatelj je prišel po svojega	ptička.	Kar za menoj!	A
golega. »Bolan, bolan,« si je prikimal in spustil	ptička	nazaj v kletko.»Najbrž sem mu pozabil zamenjati	A
rebra in zavil oči, rekoč: »Si videla ta dva	ptička,	ti je sedaj jasno?« Na zabavi je vrelo.	A
strahu. Otroci pa so božali in gladili lepega	ptička.	Ko se kača naje, strese lepo kronico z glave	A
Zaradi nje. Bila sta dva	ptička,	ki sta popravila gnezdo.In zaprla kljune.	A
pretehtavale, preden sem prišla. Človeški primer	ptička	na veji je.Svoboda gibanja, dejanj, dajanj.	A
boš pridna, ti bom kupila na Reki dva kitajska	ptička.	Kitajski ptički so strašno majhni, pojo sicer	A
Tako majhni so, glej.« In ji hitro narišem dva	ptička	na papir. »Kdaj pojdeš na Reko?«	A
spitali, da je postala prav vesela in živahna	ptička.	Pozneje, poleti, smo odšli vsi iz Zagreba; za	A
glavo in krempeljčke pa skrite pod njimi. Uboga	ptička	je gotovo umrla od mraza.Palčica je bila vsa	A
koliko veselja si mi vsak dan napravila, lepa	ptička!	« Krt je potem zadelal odprtino, skoz	A
lepo na toplem v naročju zemlje. »Zbogom,	ptička	moja, lepa lastovka,« je rekla, »zbogom.Hvala	A
Palčica je vsa trepetala od strahu, saj je bila	ptička	veliko, neznansko večja od nje, ki je je bilo	A
lahko letala pod milim nebom.« »Joj, ne še,	ptička	uboga!« je rekla Palčica. »Še lep čas boš morala	A
svidenje, na svidenje!« je še enkrat zaščebetala	ptička,	ko se je preletavala nad njo, potem pa odletela	A
hrstnil pod nogami. Nikjer ni videla nobenega	ptička,	skoz gosto listje se ni od nikoder prebil do	A
oblačilih in pogledi vseh so bili uprti v sivega	ptička.	Ko mu je cesar pokimal, naj bi bilo	A
senca je odletela skoz okno. »Hvala, hvala,	ptička	moja,« je rekel cesar. »Dobro te poznam.	A
te prosim: naj nihče ne zve, da imaš drobnega	ptička,	ki ti pripoveduje o vsem tem; potem bo vse dobro	A
zobozdravnika’). ‘Cunjarčič’ je drobna, suhljata	ptička	z razmršenimi peresi - nekaj takšnega kot živa	A
In kako se šele spravi na ptiče! Majhnega	ptička	bi pohrustala, še preden bi ga dobro pogledala	A
Maltzahn, »v drugem razredu na primer takole: ‘Ena	ptička	je odletela za drugo.Koliko ptičk je bilo?’	A
Majhna, temnolasa, energična, skoraj kot drobna	ptička,	je postala izvedenka za tako rekoč vse.Ria je	A
z ljudmi svojih let, ampak tam je srečna kot	ptička	na veji." "Zato, ker so odvisni od nje, potrebujejo	A
misticizem”. Ptičica je rekla: “Samo majhna	ptička	sem, vendar menim, da družba v teh časih nedvomno	A
verjetno ne bi ukrenil ničesar več proti Narajanu.	Ptička	je bila samo ščebetajoč ugovor sredi iskrenega	A
jezikovni kulturi; njena avtorica je spet dvakrat	ptička:	Monika Kalin Golob! Kaj takega ne najdeš zlepa	B
mi menda posebno zato, ker si bila moja prva	ptička,	ker sem eno celo zimo opazoval tvoje živahno	B
nogah s svojo vetrovko. Janez opazuje pisanega	ptička,	ki se je približal jezercu in pomočil kljunček	B
je značilen za ljudske pesmi. Njegova pesem	Ptička	(1897) je po vsebini in ritmu blizu ljudskim	C
šmarskega okraja) (Iz Gorenje Vrtojbe) Ena	ptička	priletela Ena tička je priletela Iz dežele štajersk	C
tudi ne. Morda je Ušeničnik samo osamljena	ptička,	ki je hotela odleteti zaradi histerije ob hrošču	D
Planica, je Branku Dolharju podelilo zlatega	ptička.	Oboji si tudi v prihodnje želijo uspešnega sodelovanj	D
vseh mogočih priročnih rekvizitov (od rjuhe do	ptička	za naviti) simulira norost.Na koncu se pred	D
Približno enako bi bilo smiselno jeziti se na	ptička,	ki je spustil kakec na otrokovo pričesko, ignorirati	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani