Oba, ona in gospod, sedita na njih, zibljeta se, držita se za roke in nikakšnega dvoma ni, da se bosta še prav presrčno in toplo poljubovala. Zadaj na naslonjalu zofe sta bila prej vtkana dva pisana ptička, ki sta zdaj tudi naenkrat oživela. Več nista v blagu, ampak na blagu se držita z drobnimi krempeljčki, kljunčke odpirata in tako lepo žgolita, kakor bi peli dve rajski ptici.