V kratkem premolku pri razgovoru ugleda poštar otroka in deje ženi: »Spravi ju spat, Frančiška; glej, pozno je že!« »Pustite ju še malo,« meni kapitan, kateri je govoril tudi dobro nemški; »ali glejte, jaz imam doma v Alzaciji tudi dva taka mala ptička! Oh, sam bog zna, kdaj ju zopet vidim!