nova beseda iz Slovenije
Zakaj me zbadaš? MARTIN | proseče: | Lenčka, od otroka te poznam, vedno smo bili | A |
kakšna pa naj bom? MARTIN jo gleda in reče | proseče: | Lenčka, pusti Ferjana. LENČKA Ferjana?‒ | A |
Sicer utegne biti nesreča. MARTIN | proseče: | Oče, rešite njo. URH Že dobro. | A |
hočem, pa bo zletel po svetu. LENČKA reče | proseče: | Pregnali ga ne boste, oče. MARTIN pikro | A |
odfrčal od tod kot obstreljen jastreb. MARTIN | proseče: | Oče, lepo vas prosim, preženite ga. URH Ne | A |
kumre: Prav imaš, Ferjan. MARTIN se obrne, | proseče: | Lenčka! URH Molči, ženska! LENČKA Sram | A |
slastjo, nimam miru drugod... FRANCKA vstane, | proseče: | Saj si rekel, Maks, da me ljubiš... MAKS: | A |
Česa me prosiš? FRANCKA gre proti njemu, | proseče, | tiho, s sklenjenima rokama: Oče je velik in | A |
Žal mi je tebe... FRANCKA | proseče: | Maks, ti mi povej - kaj ti je težkega pri srcu | A |
zajoka: Saj nisem nič naredil. KANTOR mečje, | proseče: | No, zdaj, Francelj, bodi malo vesel, ko si | A |
zapovedujoče: Pri meni ostaneš! Tišje, skoro | proseče: | Pri meni ostani, Francka, ti moj otrok!...Glej | A |
strahoma, vzburjen: Tako zgodaj?... Mehko, | proseče: | Francka, daj mi roko zdaj...Bog s tabo, Francka | A |
dal življenje bo veselo. V ostrem trnju tak | proseče | ovčica mekeče, ni radosti, ni blagosti. ni je | A |
sreče, Podira rad, mori povsod; Ne gane ga okó | proseče | Za mlado kri, nedolžni rod. Ko gledam te na | A |
dozoreval, se staral... . /\ .. stran 54 . \/ | Proseče | izteza v zrak veje trhléne, ki prvi dih vetra | A |
nas roteče vanjo zrejo, bolj, kot so solzne in | proseče, | hitreje brez tolažbe njene mrejo. Iz praznih | A |
sliši škripanje pod vagonom in tisti krik. Zato | proseče | pogleda Bruna, potem še Alda, a onadva hodita | A |
nekje oči, ki so na koncu kockastega blaga napol | proseče, | napol uporne.Dvoje nepremičnih steklenih kroglic | A |
žilaste roke obrisal debele ustnice. »Še!« je | proseče | rekel mali Pan in vzdignil roko. Stari | A |
se je spet oglasil: »Žef,« je rekel skoraj | proseče, | »mater bi bilo treba prenesti na tnalo.Mislim | A |
ječar Cesare, mi položil roko na ramo in skoraj | proseče | dejal, naj ležem. S Cesarjem sva imela | A |
stal Cesare, se dobrohotno smehljal in skoraj | proseče | dejal: »Lepo vas prosim, nikar se ne | A |
Mož se ni ganil. »Govoriii ...« je zahlipala | proseče. | »Če si molčala dvajset let, p‐p‐pa bi | A |
je prst na usta, pokazal kuhinjska vrata in | proseče | zašepetal: »Bere ...« | A |
ganiti, da bi jih obrisal. Samo drhtel sem in | proseče | čakal, da bi se mama spet oglasila s svojim | A |
je okrenila k meni, sklenila roke in skoraj | proseče | rekla: »Napišite, lepo vas prosim, napišit | A |
in temačno, me je zgrabila za roko in čudno | proseče | rekla: - Primi me, ker se bojim! | A |
ponoči raje ne hodi od hiše!« je zaključila | proseče. | »Saj ne grem nikamor!« | A |
voda premetavala in odnašala, ter karajoče in | proseče | hkrati ponavljal: - Kruh ... | A |
svojih širokih dlaneh, ter se hkrati plašno in | proseče | ozirali v deda, ki je še vedno sedel ob vznožju | A |
- Oče! ... - je vzkliknila mama in se | proseče | ozrla vanj. - Saj je res! - | A |
planil nadenj, sklenil roke kakor k molitvi in | proseče | vzkliknil:‘Ma perche? | A |
»Saj bo potrpela, kaj?« se je Kadetka | proseče | obrnila k meni.»Če smo že tu, pojdimo vsaj v | A |
pred stražnikom, ki ga je aretiral, in se potem | proseče | zagovarjal pred komisarjem, da ne more domov | A |
ganiti, da bi jih obrisal. Samo drhtel sem in | proseče | čakal, da bi se mama spet oglasila s svojim | A |
z velikimi nejasnimi očmi in z nizkim glasom | proseče | zamomljal: »Anca, saj sem samo malce | A |
oči proti nebu, in ne samo oči, tudi roke je | proseče | sklenil, jih dvignil in vzkliknil: | A |
je stopila na prag ter zakričala grozeče in | proseče | hkrati: »Zadnjič ti rečem: | A |
neprimernem trenutku. »Nančiko pozdravite!« mu reče | proseče | ter se z bliskovito naglico spusti po klancu | A |
trenutku spet zatuli sirena avtomobila. »Teci!« | proseče | zavpije Nančika in stegne roke proti Dragiču | A |
pogledom, povesi oči. Nato se okrene k fašistu, | proseče | sklene roke in zajavka: »Šinor! ...« | A |
\/ . / »Skrij se!« mu govori pridušeno in | proseče. | »Na kaščo! ... | A |
je. Bombe je dal,« odgovori Boris in skoraj | proseče | pogleda mrkega Sovo. »A?!« zazija Sova | A |
bi se hotela pokrižati, pa se premisli in se | proseče | ozre v Sovo. Sova pa z velikim užitkom | A |
umaknite. Vsaj prve dni,« reče Stane skoraj | proseče. | »Ne skrbi,« mirno odgovori očka Orel | A |
« ji reče in jo kar pahne od sebe. Žena ga | proseče | pogleda in izgine v množici, Lokar pa naglo | A |
da Tone izgine, nato se pomakne k Stanetu, ga | proseče | gleda in v zadregi jeclja: »Stane, | A |
predenj, ga lovi za roko, išče njegove oči in | proseče | zavpije: »Drejc! ...« | A |
ogorek v žep in se nagne nad mizo. »No?« reče | proseče, | a že nekoliko nestrpno. Očka Orel pihne | A |
« »Nejc, sam pojdi,« se po premolku skoraj | proseče | oglasi Obrekarica.»Pa še poba vzemi ... | A |
»Drejc! ... Ne, Drejc! ...« | proseče | hlipa Boris in ga vleče navkreber proti grmovju | A |
in išče rešitve - in njen zbegani pogled se | proseče | ustavi na starem brigadirju. Brigadir | A |
ritorniamo in Italia! Ritorniamo in Italia!« vzklika | proseče | ter ga začne stresati z obema rokama. | A |
pokopališču ob njej, gledal je gor proti zvoniku in | proseče | proti nebesom, da bi se nekaj razrešilo, da | A |
so kazali obraze v čudnih podobah. Zdaj kot | proseče | in ponižne, zdaj kot grozeče, strah zbujajoče | A |
sede tujec za malo mizo pri durih in reče napol | proseče, | napol osorno: »Jesti mi dajte!« »Sveti križ | A |
zapuščene venile in se . / . / stran 127 . / | proseče | ozirale, kdaj in kod se vrne ljuba gojiteljica | A |
vzdigne glavo in pogleda vahtmajstra tako milo in | proseče, | da je precej vedel, pri čem je. »Meni se je | A |
stran 61 . / ‒Štefan, na Boga ne pozabi, ‒ je | proseče | pogledala sina.‒ Ta molitvenik je moj najdražji | A |
kako ga je vabila z goloto in kako se ga je | proseče | dotikala.Pa kako je potem, ko se je tudi njemu | A |
Znova je napel verigo, polajal je še bolj | proseče | in milo, se s sklonjeno glavo priplazil bliže | A |
žareče oči, včasih pa mene pogledal tako milo in | proseče. | »Doma je bilo res ... še več trpljenja kakor ga | A |
Ta bi bila lepa! In čemu me gleda tako | proseče | in stiska šivanje v naročje? Kaj je bilo? | A |
pri rojstvu hčere Mice. Pa je vprašana žena | proseče | pogledala župnika in se s prstom dotaknila ust | A |
udari. »Nikar, nikar!« je jeknil Milan in | proseče | pogledal moža. Ta ga je izpustil. | A |
šteje za vredno pokore! Padla je na kolena in | proseče | dvignila roke: »Grešnica sem!« »Ste!« ji je | A |
je zaprlo sapo, jok se mu je boril na licu, | proseče | je dvigal roke k materi. Kaj vse se je bila | A |
in plačaj!« Stopil je k ženi in ji pogledal | proseče | v oči: »Koliko pa hočete zanjo?« »Ni tistega | A |
bil kar trd. Tedaj ga bela kača tako milo in | proseče | pogleda, da pozabi trud in strah.Tretja šiba | A |
Če hočeš, grem, da ga pogovorim.« Jera jo je | proseče | pogledala. »Saj ga ne boš, ko je tako sam svoj | A |
»Ne bom, ne,« jo je Jera gledala še vedno | proseče. | »Pojdi torej v zelnik in oberi gosenice, jaz | A |
potrt in potoglav. »Nikoli več, mati,« jo je | proseče | pogledal pri vratih, vzel lonček in odšel. | A |
starca in zelo se je bal. Začel je mehko in | proseče: | »Iztok, moj sin, ti veš, da te ljubim, kakor | A |
svojega glasu. Deklica pa je vztrepetala in ga | proseče | pogledala. »Prosim te, ne hodi, samo za časek | A |
Irena, da bo zabava večja!« Irena je Teodoro | proseče | pogledala in sramežljivo povesila oči. »Menišek | A |
oči, vse polne strahu in groze. Iztok se je | proseče | oziral na Epafrodita, kakor bi govoril: »Váruj | A |
Ko je Slovenka zagledala žensko, je dvignila | proseče | roke: »Otmi me, vrni me obupanemu očetu!Nagrade | A |
trpljenja polnim pogledom. Ivana so pretresle te | proseče | oči.Poiskal je cigarete in si jo prižgal, da | A |
je za nas velika zmaga.« Resnik ga je samo | proseče | gledal.Bilo je jasno, da ni razumel niti ene | A |
silil k pitju. Ta se je z gnusom odmaknil in se | proseče | oziral po krčmarju, ki se je končno usmilil | A |
vleklo z višavja nazaj v dolino. Končal je s | proseče | sklenjenima rokama: »Vse, kar sem vam povedal | A |
Njemu se priporoči!« Lovrek je | proseče | uprl svoje oči v prijaznega gospoda, ki ga je | A |
oči se upirajo vanj nekoliko zvedavo, nekoliko | proseče, | in Lovrek je menil na tihem, da še svoj živ | A |
Presenečen se obrne in se zazre v Vidine solzno | proseče | oči. »Oprostite ...! | A |
ni za duhovnika,« je ugovarjal starec in nato | proseče | dostavil: »Veš kaj? | A |
mrtvimi...« Gradnik se je siloma obvladal in skoro | proseče | vprašal: »Kaj je torej z mojo domačijo?« | A |
so bile uprte njene oči, ljubeče, izmučene in | proseče; | in v očéh sta se svetili dve solzi ...Ko sem bil | A |
debela, silna, smehljala se je, gledala je | proseče | po sobi.Ali nihče se ni ozrl nanjo, otroci so | A |
smo spodaj in smo ga klicali, milo in osorno, | proseče | in ukazujoče: ”Karo ... no ... Karo!“ | A |
z obraza, ustnice so bile otroške in plaho, | proseče | so se ozirale oči po dvorani.Ko je izpregovoril | A |
sladka noč s teboj!“ Ugledal je temnožareče, | proseče | oči, lica rdeča, ustna kipeča in pisano ruto | A |
skozi roso, v soncu umirajočo; ustnice, blage, | proseče | in usmiljene, so vpraševale: ”Kod si hodil? | A |
tiho štrlele visoko proti nebu, kakor za milost | proseče, | na zarjo, ki je bledela ter se krčila zmerom | A |
Ali ostalo mu je v srcu vse do zadnje, plahe, | proseče | besede, do najrahlejšega utripljaja rosnih trepalnic | A |
obraz, kdo poslušal sladke in strašne, pobožno | proseče | in bogokletne besede, kakor jih srce govori | A |
vzdihovati Mak, privzdignil levo koleno ter | proseče | pogledal svojo debelo sosedo. ”Ali vas morda | A |
natanko, kakor bi mu jih pripovedovala na uho, | proseče | in tiho, da bi ga ne razžalila. ”Kaj sem | A |
morivec, ki je bil udaril premalo in gledajo vanj | proseče | oči in ga prosijo milosti. ”Pozabi, Fanny | A |
sobo; iz vse tople noči je klicalo pritajeno, | proseče | - iz doline je klicalo, iz vrta, tam od plota | A |
nagubana, od bolečine spačena, in oči plašne, kakor | proseče | milosti in sočutja, je vstala hitro in stopila | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |