nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Nič boljšega mu ni več prišlo na misel, morda se tam zgodi kak čudež, ki bo rešil njegovo hčer iz hude zablode, če mu niti škof ne more več pomagati, morda mu ona svetuje kaj takega, kar mu bo razjasnilo bolečo in od sinočnjega vina še zmeraj omotično glavo - morda ona v nebesih izprosi drugačno rešitev. Lezel je po ozki poti, po bližnjici proti cerkvi na hribu in pokopališču ob njej, gledal je gor proti zvoniku in proseče proti nebesom, da bi se nekaj razrešilo, da bi v zadnjem hipu Katarini nekaj preprečilo odhod na dolgo in nevarno potovanje. Bilo je spolzko, med dežjem je padlo tudi nekaj snega, z vročičnimi očmi in razbijajočim srcem je hitel v hrib, ko mu je naenkrat nekje v glavi strahovito počilo, bil je tak votel pok in pred očmi mu je zablisnilo, da se je v hipu sesedel v blatno snežno brozgo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani