prekleti (477)

MATIČEK Žužek! Ta	prekleti	Žužek!Če mu reber ne polomim ‒ NEŽKA Ali si	A
Tončka s stola zvleče in ga na noge postavi: Ta	prekleti	paglavec, bi ne maral, da bi pred celim svetom	A
BARON z nogo ob tla udari, na stran: Ta	prekleti	fant! Tak ga moram povsod najti.	A
Ljubljani? JAKA Ni ga živ človek videl. BARON	Prekleti	fant!Vrat mu bom zavil, če ga še enkrat najdem	A
ŽUŽEK Ha, ha! BARON ves srdit: Že spet ta	prekleti	fant!K Tončku.	A
MAREK: Mir! Izklopi tisti	prekleti	gramofon.Tišina.	A
navzgor. Naloženi so s cementom, ker ta tvoj	prekleti	hrib zares polzi in krokarji tvoje sorte zdaj	A
... O, vi molčeči psi, vi hudi, bogi, nemi,	prekleti,	hudičevi farji in menihi! Menih se križa	A
doktor . . . če že mora biti, dajte mi tisti	prekleti	elektrošok in me spustite domov. DOKTOR:	A
rekel, doktor, da je napadalnost? (zakriči)	Prekleti	norci, vam bom jaz povedal, kaj je napadalnost	A
Še sebe komaj nesem, strela! pomisliš.	Prekleti	sok!Kako težka je tekočina!	A
nobeden se ne umakne. TUGOMER potegne meč:	Prekleti	lopovi! VOJAKI izdero meče.	A
Ni mogoče živeti mu, ne umret! V duši	prekleti	mu blodi se svet. Pojenec Cel svet molči,	A
Ni mogoče živeti mu, ne umret! V duši	prekleti	mu blodi se svet. ANA Kadar Ana po trgu gre	A
svoji sem zemlji podaril ... Pa so prišli ti	prekleti	hudiči, koder so šli, so za njimi mrliči, meni	A
nemarnem. V iztočnici obredni in naslednji,	prekleti	in osrečeni v oltarnem. Kako se bom se silno	A
Branko, ko se vrže na vzmeti mamine postelje? »	Prekleti	hudiči,« je zamrmral mož v gneči in Evki se	A
Commerciale navzgor in papá je godrnjal. »	Prekleti	hudiči salamenski,« je rekel. In še je sam pri	A
po tistem črnem ledu, in nato izginile. »	Prekleti	kmet!In prekleta njegova baba!« je zarohnel	A
nasmehnil in se pomiril. »Hm, kajpak... tisti	prekleti	Kajpak kleplje svojo koso.Saj je vendar rekel	A
čenamarije glasno ozmerjala: »Kaj se režite, maliči	prekleti.	« Vojnačka je bila groba in obilna ženska	A
da bi se najrajši kar v zemljo pogreznil. Ti	prekleti	babi, pravzaprav sta oni dve njemu pokazali	A
jezik. Revolucionarji so vendar vsi od Boga	prekleti,	saj jih prav zaradi tega zapirajo in streljajo	A
po njem in sikala: »Ali boš zatuljil, hudič	prekleti,	ali ne boš zatuljil!«In švigala sta tako dolgo	A
in plane k strojnici. »Ne boš ti mene, hudič	prekleti!	« udari iz njega razkačena trma.Oči se mu divje	A
izbruhne z jezo in obupom: »In jaz gnijem v tej	prekleti	luknji! ...Tam zunaj pa gredo brigade ...«	A
Bichijem v Tolmin, tako pa je morala ostati v tej	prekleti	luknji, in danes, v tej pasji vročini, prilesti	A
zmeraj nerešljiva uganka. Le kje se je vzel ta	prekleti	vozel?Eh, kako se življenje čudno zavozla in	A
več kot zločinske živine, da sem zdaj o tisti	prekleti,	umazani babi govoril? Sonce je peklo mimo	A
katoliške cerkve ter jih izročamo satanu. Naj so	prekleti,	kjerkoli so: v mestu ali na vasi, pri jedi ali	A
v stiski naj jim nihče ne pomaga. Naj bojo	prekleti	z vsemi kletvami stare in nove zaveze; naj pade	A
Abirama zaradi greha nepokornosti. Naj bojo	prekleti	kakor Lucifer in vsi vragovi pekla, kjer naj	A
trpljenje nadenj? Samo zato, ker se nekdo obotavlja	prekleti	zalegi pognati dušo iz telesa?Zato so v prenekateri	A
voljo in s svojim slabištvom napravil red v tej	prekleti	zmedeni deželi?Vsak, kdor si izmisli, ga sune	A
- O ti	prekleti	funkcionalist, se je Adam prav zares razburil	A
- Ti	prekleti	macafizelj, je zarjula, ti boš mene tepel!	A
Nekakšno sodelovanje pričakuje. Ta	prekleti	norec, Doroteja je skoraj bruhnila v jok, papirje	A
ta ničvredna trgovska mešetarka, ki mu jo je	prekleti	grof Lorcia, Bog mu pomagaj, pripeljal sem,	A
da bi odšla. Adam je preklinjal; izdaja, neki	prekleti	ovaduh je izdal o pamfletih, če ne še kaj več	A
je rekel Johan Ot, zaman. Ampak, zakaj v tej	prekleti	deželi vse nekam teka in nekam beži. Na	A
pršele iz ust. Lah, je pomislil Johan Ot,	prekleti	Lah galebji. Niso ga tepli.	A
Adam, je kričal, norec, zakaj si priznal,	prekleti	norec, saj ne verjameš, nikoli nisi verjel,	A
verjameš, nikoli nisi verjel, Adam, počakaj,	prekleti	blaznež, kaj si jim čvekal. Zid pa je bil	A
bledega obraza. Kot bi se nad njim sklanjal	prekleti	capinski Anton s svojim gnusnim zadahom.	A
- Kar zamahni,	prekleti	koštrun pojahani.Zakolji me v imenu Očeta in	A
mora misel telo nekaj drugega obsedati, rečeš o	prekleti	sliki in zakaj je prišla v roke in ne veš kaj	A
Nekaj čisto drugega je bilo to noč. Ti	prekleti	psihopat, je rekel Frenk.Sem slišal, da se kar	A
buljiš v strop, se ti v lobanjo zadira ves ta	prekleti	inferno, ki diha in sope svoj težki zrak in	A
Zdaj me pa boli vse, to prekleto čakanje, ti	prekleti	telefoni, ti prekleti poštarji, ki nikoli ne	A
to prekleto čakanje, ti prekleti telefoni, ti	prekleti	poštarji, ki nikoli ne prinesejo pisma, ko ga	A
na svoji postelji, hudiči, je zavpil, proč,	prekleti	hudiči!Okno se je oddaljevalo in postajalo vse	A
teden dni niste dvignili pošte,« je rekel.	Prekleti	svet, kdo pa mu je rekel, da se tukaj pošta	A
nehanju, ostudno zaudarja in polni nozdrvi, smrad	prekleti,	tukaj pa ti strašilo neumno sklene roke pred	A
žalostna, umazana in tiha. Kakor da se je na tej	prekleti	zasneženi, do oken zameteni, prazni, prazni	A
brskač in pizdogriz in takega te zdaj vidim,	prekleti	macafizelj, in kozlam, ko te gledam z vsem tem	A
ne. Malo pa mu tudi po glavi odzvanja tisti	prekleti	ogenj iz mitraljezov, ki je tam nekje izza črnega	A
- Ti	prekleti	jecavec, reče ostro Martin Polak in z zdravo	A
mahedra naokrog. Pri vratih še nekaj vzklikne,	prekleti	norec ali kaj, še nekaj požuga, vtakne suho	A
se zraven, imam svoje skrbi, brigaj se zase,	prekleti	Ramiz kosmati, za svojo žensko Lepo se brigaj	A
visoko gor z razklenjenimi prsti, zakaj drži ta	prekleti	čik med zobmi in zakaj ga s temi dolgimi rokami	A
njegov obraz, sam bom delal, naj ti bo jasno,	prekleti	cinkar s cajgastimi hlačami na debeli riti.	A
gozdov? Vprašanja vrtajo po meni kot kakšni	prekleti	debeli črvi, ki rijejo notri po prsih.Čisto	A
stvar, ki sem jo pri vsej zavesti doživel v tej	prekleti	blodni deželi, mi ni bliže kakor tisto hrapavo	A
preživljati svojo kazen, šteti dneve, poslušati	prekleti	zvonec zjutraj in zvečer, poslušati, kako pade	A
Delavnice, skladovnice lesa za njimi, vsak	prekleti	avto, ki bo pripeljal do žice, bo dobil molotovko	A
kotov gledali pribiti in križani bogci. Neki	prekleti	kurci so povzročili, da se je njena zbirateljska	A
« se roti Križan, »tega pa še ne! Da mi tak	prekleti	smrkavec uide! ‒ Ti tudi nič ne vidiš!«	A
vzdihuje oni, »kaj marate, ko ste mladi! Če vas oni	prekleti	Celjan vrže raz konja, se poberete, pa je dobro	A
skesanim obrazom pred oči. »Kaj pomeni to,	prekleti	pes?« zarohni nanj grof, ki mu je kri napela	A
in okužuje Boštjanu sleherni grižljaj. »O ti	prekleti	Adelops!«zarentači Boštjan bolj potihem. »O	A
držal za hlače, z drugo pa za glavo. Vi, vi	prekleti	Cigani, pa vse to zraven gledate in mi nikoli	A
naj ju enostavno nažene. Pa, kaj ste taki	prekleti	Cigani!? je potem mečkal praznino v dlani.	A
speljevanju dvakrat crknil avto ‒ tisočkrat	prekleti	jugo, predpotopni letnik še iz časov, ko se	A
samo še slišati izza vogala. Jedel boš ti ta	prekleti	gumi, sam vrag, da ga boš glodal, dokler ti	A
in reče tedaj: »Če ni drugega kakor tisti	prekleti	Brdavs, poslušajte, kaj vam pravim!Petnajst	A
vas je bilo nas že začelo po hrbtu udrihati.	Prekleti	Slémenci so se ga bili domislili; Petrač je	A
se hoče stari čuk poročiti z mlado sovo.« »A	prekleti	Damjan!« se je začudil Glad, ko je zaslišal	A
porezali ‒ to je tudi njihova osebna stroka,« »	Prekleti	lumpje, pa kako zdaj vkup drže!Nič več se ne	A
glasila iz njegovih ust: »Mej duš Slovani,	prekleti	hudič, naša reč slovanska, fiks Lavdon, sakramensko	A
Zamižal je od nevolje, stisnil zobe in zamrmral: »	Prekleti	Trubar!« Najraje bi bil klobuk počil ob tla	A
na področju naše prosvete, ga hočejo po svoji	prekleti	stari birokratski navadi izvrševati.Hočejo izvrševat	A
salon bi ga lahko postavil. Ali pa vzemimo: »	Prekleti	hudič!«Hudič je poosebljeni pojem greha in zlobe	A
niti ne v apokrifih. »Pri moji duši!« in »	Prekleti	hudič!« ‒ ne zagovarjam ju, nikakor ne.Ali kos	A
pobral brisačo, jo vrgel na posteljo in rekel: »	Prekleti	smrkavec!« IV Janez je posipal umetna gnojila	A
Verjeli nismo.	Prekleti	lisjak!Zavohal je žaltavo slanino in se rajši	A
guba in polglasno je izpregovoril: »Poznam vas!	Prekleti	hinavci!« In danes je Azbad nenadoma stopil	A
mu je vsesala v srce grozna slutnja. »Če je	prekleti	barbar izvohal, da je Irena v Toperu!Ponjo je	A
Zavist je bilo prvo čustvo, ki se mu je rodilo. »	Prekleti	Rustik!To je toperska posadka!	A
»Za tisti denar jim vi še kruha ne bi dali.	Prekleti	nergači, delat bi šli!« »Cenjeni gospod, mi	A
ti jo zruši taka baraba, takle pritepenec!	Prekleti	svet! »Ja, seveda,« je izjecljal.	A
Zdaj mu ni treba več tako paziti.	Prekleti	Resnik.Taka votla pojava, takšen puhel domišljavec	A
Prekleto življenje.	Prekleti	svet. Prijel je za prestavo, in Resnik	A
Tristo vragov, kakšen zasran dan! Pa še ta	prekleti	črnikavec s tržne se je moral spraviti nadenj	A
še branil bi se lahko z njim. Pa kje je ta	prekleti	nož? No, hvala bogu, vrvica je tlesknila	A
Precej blizu je že in sveti ko blazen.	Prekleti	žarometi! Vsakega bi dal obesit, kdor	A
Pomagaj! Pa ti	prekleti	Hrvati, jadna jim majka!Tine leži tukaj pod	A
prežal na Beli dvor kakor pajek na muho? V svoji	prekleti	pajčevini si se skrival, da bi jaz, bedak,	A
slišiš, Simon Gradnik, Beli dvor bo moj ...« »Ven,	prekleti	slepar!« je zatulil Gradnik in v svoji besnosti	A
pošast *** sovražnik turške vere **** krvnik *****	prekleti	sovražnik turške vere nimam.V Krupo je treba	A
nima hiše ne vrta ne krave ne kaplje vipavca.	Prekleti	človek!« Zamislil se je v žalostni položaj svojega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani