nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Krištof, poved v sobesedilu:
Natančno veš, da zdaj ni več odloga, da gre stvar svojo neusmiljeno pot tja do pogreba črne jame, da kazen pride včasih kasno, vendar pride. Čutiš, kako ti po vsem telesu zastane pretakanje, nekaj korakov nazaj greš in rečeš, nevidni strah, votel, notri nič ni okrog, nekaj korakov nazaj, ko se majhna groza prebuja v prsih, in si rečeš, da se moraš zbrati, da mora misel telo nekaj drugega obsedati, rečeš o prekleti sliki in zakaj je prišla v roke in ne veš kaj. To je ura spomina, Krištof, čas postanka vesti, ura senc, ki se nagibljejo k tebi, čas vrtoglavosti duha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani