prekleti (101-200)

je dobila pege v lice pa trudne oči. ‒ Satan	prekleti!	‒ in seveda zdaj, zdaj je že nedelja dni, odkar	A
»S hudiči! Pa so ti	prekleti	čedajski reverendi domini amici, hudičev hudiči	A
in smradil. V mrtva ledja ne zna, pa najde,	prekleti	incubus, v glavó in sèn.« Pa se mu je	A
hujšega, spričo nadležnosti, ki mi jih spočenja.	Prekleti	potuhnjenec! Pes potepeni!	A
»Odstopi, fugite partes adversae! Trepetaj,	prekleti,	pred zakramentom!Ne poznam te, ne slišim te	A
Pa si le,« mu gre hripavo izpoved, »si! Lovač	prekleti	od začetka satan!Besedo si mi obrnil, čudež	A
od besnosti z zobmi: »Suženj sem mu in bom!	Prekleti	človek!Stric?	A
Ni! Hudič	prekleti!	Verjemi, da ni.«	A
Nič več mu ni mar za Boga.	Prekleti	Tolminci!Kaj neki takega pa sem jim naredil	A
Zaradi otrok in žen v mestu in gradu.	Prekleti!	« Tedaj je vzkliknil Andrej: »Blagoslovljen naj	A
Drago si je očitno zlomil nogo. Na	prekleti	komendski zemlji.In kdo je pravzaprav v VAM	A
grešnik, kar jih je kdaj porodila zemlja, bil je	prekleti	Martin Luter!Ta je pisaril pohujšljive svoje	A
« »Molči!« se je penil Danijel, »molči, ti	prekleti	gorjanec, če ne - !« In zopet je mirno	A
Zategadelj je pričel psovati napadovavce svoje. »	Prekleti	bodite,« je zavpil, »vi in vse, kar je vaše	A
služabnike svetega evangelija pa pobijate.	Prekleti	bodite!« »Že spet preklinja,« je zavpila Mica	A
Aleluja!« »Kaj se boš trgal tu,	prekleti	nejeverec!Teleta si mi že uklal in snedel.	A
omenjenem mestecu, je razvil trobojni prapor ‒ ta	prekleti	znak karbonarske sekte, ki je po mnenju uradnih	A
zraku, da je kar šumelo. »Ste že spet skupaj,	prekleti	študentje!In vi mesarski fantalinje!	A
»Koga pa danes še obesijo? Ta	prekleti	Škilè, ali mi ni ukradel polovico življenja	A
mene v zahvalo pa še stepe, če ni drugače! Ta	prekleti	satan!« Debele solze so mu silile v oči, zato	A
zamerite, res sem mislil, da ste loncevez! Ta	prekleti	dim!In besedice niste izpregovorili!«	A
beneški cekin in kaj se vse zanj dobi pri tebi?« »	Prekleti	Kljukec,« godrnjal je Plavec ter z velikoročnostjo	A
Simonoviću, kako dobrega čuvaja imam! Oj ti	prekleti	hudič ti!« »Jezus Marija, Jurij Ljudevit	A
pridete do golobice nego gospod Jurij Ljudevit, ta	prekleti	jastreb, katerega bi morali na kolo nategniti	A
Vrag te vzemi! Znaš li, kaj je to, ti	prekleti	bahač ti?Ne misli, da Aricaga ni nič sveta videl	A
barjakom ležal še v Bihačgradu -« »Je že zopet ta	prekleti	Bihačgrad tu!« renčal je polkovnik.	A
Vse se je obrnilo na drugo stran! Ti	prekleti	psi!« In jezno je vrgel puško v travo	A
hoče grešnika ozdraviti. Živimo v časih, ki so	prekleti	in hudobni in na vse strani grozni, najsi je	A
celo k cesarju v Regenspurk ali kako se že ta	prekleti	nemški kraj imenuje.Opravili niso nič, ker je	A
in Agate ni pri meni. Želela bi, da bi me	prekleti	ta človek videl v tem trenutku, ko toliko trpim	A
Bomba, za božjo voljo?!« »Pa bom res zavrtel ta	prekleti	telefon.A ne bo niti policija niti gasilci,	A
se meni tudi že meša.« »In izvleci si tisti	prekleti	nož iz glave, kaj si bodo pa mislili sosedi	A
bolečino. »Ti, Majnhalm,« je zavpil Henrik, »	prekleti	cunjar tržaški je moral imeti zastrupljen rapir	A
lahko si mislite, kako me je bilo sram! ‒ Oh ti	prekleti	kašelj, že zaradi tistega jabolčka te moram	A
Kašljali so in se grabili za prsi in sence. »	Prekleti	kašelj!Da bi ga zlodej in še mene zraven!«	A
pasja, nemara nas je res prodala Turkom!« »O,	prekleti	Turki!Vse ti vzemó ali požgó in razdenó!«	A
o grozi tega dne. . / . / stran 266 . / »O	prekleti!	« je Trlep hropel. Kopič je preteče renčal, Urša	A
njej se zdaj nosi novoverski pridigar.« »O	prekleti!	« je Trlepu ušlo.»Tudi cerkve se je lotil?«	A
»Tahi!	Prekleti	Ferenc Tahi!« so Štajerci zatulili. »In ti si	A
premakneš z mostišča ali če zaspiš, te ubijem.	Prekleti	babjek!« »Prava reč, če še eno noč prebedim	A
popihal, če ne, bi sedel zdaj pod ključem.« »	Prekleti	Mozol!« mrmra Groga. »Da, da,« nadaljuje porogljivo	A
precej časa v Volčjaku ostati in meriti. »Ti	prekleti	Janez ti, ti ušesa ti!Čakaj, jaz ti ga bom že	A
da so jo morski razbojniki odvedli. Ali neki	prekleti	pop, brat njegov, je bil že dvakrat tukaj in	A
»Kdo?« »Sin, ej, kaj sin ‒ vrag je to,	prekleti!	Takega me je naredil ‒ tepel in po cesti valjal	A
»Kdo?« »Sin, ej, kaj sin - vrag je to,	prekleti!	Takega me je naredil - tepel in po cesti valjal	A
odgovarja stotnik, debel, okoren mož; »pa ta	prekleti	župan že tri ure slika tiste vražje nakaznice	A
jo, otresnil z nje, kakor mravlje iz roke, ta	prekleti	zarod človeški, ki lazi po nji; potem na svojih	A
prepogostoma ji grme na uho odurni glasovi: »	Prekleti	škric, se ne pobereš?« »Beži, škric, drugače	A
Noben drug nam ni naredil tega šenta kakor ta	prekleti	Rus. Preden jo je popihal na Hrvaško, se je	A
bankovci. Zdaj se začne krohotati ječar in pravi: »	Prekleti	Kranjec!Ti si bogme modra glavica; za take uši	A
cerkvi vam ne bodo pomagali.« »Prej kot pa vam,	prekleti	brezverci, banditi partizanski!« Odgovor je	A
Vaščani so jezno gledali za njim. »Molčal bi,	prekleti	cepec plašljivi,« so šepetali drug drugemu.	A
kar trije ranjeni. Vprašam vas, ali je tisti	prekleti	vol toliko vreden, da bosta Pepe in Andrej čepela	A
šotorih, so nekateri godrnjali. »Vse sem dal v ta	prekleti	kolektiv cigarete, kruh, slanino, strelivo,	A
Srebreta, se mu je pomračil obraz. Mislil si je:	prekleti	gizdalin, kako se je našemil.Ti, ti, pasji sin	A
štab brigade. »To si mi skuhal ti, desetkrat	prekleti	Srebre.Ampak ne boš je dobil!	A
posekati, prodati les, pa naj imajo poseke,	prekleti	volkovi fašistični in kraljevski.« Graničarja	A
gnal, morda ne bi padel. Tako je pa nosil tisti	prekleti	tobak, pa teci z njim, če moreš.Eh, tako sposobnih	A
način tihotapstvo, ker so bili oškodovani tisti	prekleti	milijonarji, katere ščitijo ministri in ki z	A
Je to pošteno? Človek zakolje zato, ker v tej	prekleti	krizi ne more pošteno prodati živine.Da vsaj	A
pomračilo. Zaklel je sam pri sebi in si mislil:	Prekleti	srbski Živkovići, kmetije bi pa spravili na	A
v dolino. Dvanajst tisočakov gre s teboj,	prekleti	falot, si je zašepetal Jovo.Obrnil se je in	A
vzel Jovo. . /\ .. stran 100 . \/ Le čakaj,	prekleti	graničar, sedaj poznam Kristino.Če tebe le pet	A
ljudje ne bi smeli tega zvedeti, posebno ne ti	prekleti	liberalci in socialisti.Samo midva bi lahko	A
je vpil Miha in tolkel po mizi. »Pa je tisti	prekleti	Živković tako krizo naredil, da se težko živi	A
je Jovo streljal nanj in ga lovil po gozdu.	Prekleti	pes graničarski. Ustrelil bi me, ko mu ne bi	A
je dobil nagrado po dvesto dinarjev od konja.	Prekleti	graničar, še obogatel bo na meji! Pri stari	A
Vzela bi te.	Prekleti	denar in dota, pa imam hudiča na grbi!Poldetu	A
vojni, kakor ti, Bergant in Skočir. Ampak oni	prekleti	Amerikanec je starejši od mene.Tisti prekleti	A
prekleti Amerikanec je starejši od mene. Tisti	prekleti	dolarji so zvabili Dano, da jo je popihala s	A
Pečarka taka tercijalka, bi bil Marko vzel Dano.	Prekleti	kapetan Trnek da ju je poslal na tisto zaguljeno	A
naše žalostne jelke in poslušati, kako nam oni	prekleti	Italijani vrtajo hribe, da noč in dan grmi.	A
hudovati, da sta mu gonjača zapravila konje. »	Prekleti	plašljivci, nikoli več mi ne bodo gonili konj	A
To se vendar mora opraviti v lepem vremenu.	Prekleti	lopovi.Pretepel bi ga, če bi ga zasačil pri	A
ponoči pijani ponočnjaki kričijo: Pojdi dol,	prekleti	far, da ti jih naložimo.In če je moj pes Kastor	A
močneje se postavi na noge, ali ne dvigne ga. ‒He,	prekleti	kocinar, mrmra, v vinskem hramu te pa ne pustim	A
sodeloval. Pa bi najbrž moral samo izbiti ta	prekleti	poklop in pogledati, kaj je zunaj ... Hlipa in	A
pa brez pomisleka za njimi. »Zdaj vas imam,	prekleti	paglavci!« zasoplo krikne in se zapodi v votlino	A
pregovoril, »kvečjemu v indijanaricah. Potem pa še ta	prekleti	sneg po hribih, ki je letos kot nalašč zapadel	A
z rojem grizljajočih mravljincev v glavi.	Prekleti.	Polna usta imajo človekovih pravic, pa jim je	A
Zakaj se delaš, dan dnevni?	Prekleti	dan, ki mi jemlješ čarnost čudežne noči ...Ostani	A
minljiva in da si je sama spodžagala vejo. »	Prekleti!	« je kriknil Job Harp in na vso moč treščil s	A
občutek ima, da jo res požira s pogledom ta	prekleti	samec. »Nehaj!« zakriči na ves glas, čeprav	A
« »	Prekleti	tečajni zasuk,« je sikal Šanaj in frcni piramidico	A
segla po njem, a zagrabila v prazno, v nič. »	Prekleti	kurec, izčasil se je!« ni mogla premagati besa	A
Šepeče mu na uho. »	Prekleti	cucek.« »Ja.«	A
pa v Borisa in ko ni nič opravila, je rekla:	prekleti	dedci, za nobeno rabo niste. Kot pač vedno reče	A
Udarec, bolečina v piščali in ropot.	Prekleti	stol.Končno najde kljuko.	A
Kar pogumno, Rok, potrebuješ ta požirek. V tej	prekleti	koči ni prostora, kjer se človek ne bi v temi	A
Pojdiva, vse me je minilo.	Prekleti	tatovi, lopovi, pastikradci.Kmetje in lovci	A
vrženi, dvignila obe pesti v zrak in zakričala: »	Prekleti	hudiči... otrok bo pa le Karničnikov.«	A
in žemelj nego njegov devetindevetdesetkrat	prekleti	umazani konkurent.Prebudili so smrčulja le,	A
kolikorkoli sem jih še kdaj izdelal gospodu župniku,	prekleti	norci?Tega se torej ne meniva, je dejal, da	A
»So vse pogasili.« »O ti	prekleti	hudič!« so zadivjali ata Žužamaža in se prijeli	A
Slišal sem, da privlečejo tisti zlodeji, ti	prekleti	Turki, tudi topove s sabo, topove!« »Beži, beži	A
vrnem bodalo čisto tako, kakor je danes.« »	Prekleti	oderuh!« je vzrojil vitez Ahac nanovo. »Kakšne	A
Nikdar konec ... « je kot odmev ponovila Cita. »Ti	prekleti	prazniki,« je rekla Barbara, »človek je ponavadi	A
Duhovnik ali satan. Ker se znam	prekleti,	skričati nase.Se obmetati.	A
‒ izgini, ko ti je dovolj. Da rečeš ‒ hudič	prekleti,	ko misliš iz dna srca resno jezno.In da zgroziš	A
Slišati, kako tišina buči. Ampak za ta	prekleti	svet nisem normalna. Če rečem, da si želim samote	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani