ploha (339)

Kaj dèkle?	Ploha?	Zmirom še v solzáh?	A
marele! Pa kaj nam zima in noč in vihar in	ploha	z neba - če je v srcu pomlad in sonce in	A
besedam se vidi da so hudičevke, toda dnevna	ploha	obsije bitja do vidnosti.Spomini se rojevajo	A
rokah, ker je očetov in je velik kakor padalo.	Ploha	lije nanj in burja se zaletava z vso jezo vanj	A
stopa iz starega mesta proti soncu, ki kot bela	ploha	lije z obrežja, je ves čas v njem ta njen šepet	A
pred vžigalico. Tedaj je Maks sédel na konec	ploha,	daleč od njega, obrnjen stran.Zdaj lahko, si	A
čelu deško mikavnost. Sédel je na vznožje	ploha;	kadita kakor znanca, ki imata skupne skrbi.	A
kopat!« je rekla Evka na vozu. stoji na sredi	ploha	kakor voznik, ki zjutraj poganja konje proti	A
V tem razmišljanju sem šel zdoma.	Ploha	se je bila izlila.Ceste so bile mokre, od nekod	A
Mar ne vidiš, kako se vali izza Košutnika. Še	ploha	naju bo ujela. Kadetka se je obrnila	A
rbarstva.« Tuje, mrzle besede lijo po glavah kakor	ploha,	a nihče se ne gane. Rejc postavi piko in pomolči	A
njegovo nemočno telo pada dež poroga, tolče	ploha	psovk, lije povodenj smeha, udarja toča besnečega	A
in odskoči pred gadjim ugrizom, nanj se vsuje	ploha	vojaških vindiševskih psovk, da se začne zadenjski	A
vprašal, kje je Savnik, toda spet je prišla	ploha	besed, ki mi je udarjala v možgane, da doma	A
je bilo soparno, potem se je naenkrat ulila	ploha.	Videti je bilo, da bo samo ploha.	A
naenkrat ulila ploha. Videti je bilo, da bo samo	ploha.	Blagodejno vodovje spod neba pa je kar oblivalo	A
konju je tekel. Za prvimi kapljami se je ulila	ploha.	Zasvetilo se je in zabobnelo tja gor v nebo.	A
Kmalu pa je pridrla nevihta. Z nevihto je prišla	ploha,	in voda je pridrla z bregov, da je jarka nista	A
. / pot od čela kapal in predno se je vlila	ploha,	bilo je vse seno pod streho. »Ne bi verjel,	A
da bo nehal v blatu. Navsezadnje se ulije še	ploha,	ki se vzame iz jasnega, a ne premore nič več	A
od strahu, ampak tako nenadoma je prišla ta	ploha,	da nisem vedel s kakšno besedo odmahniti - skočil	A
krvavi ... « in bi bobnelo kakor o nevihti in bi	ploha	lila po nasprotnikih kakor v vesoljnem potopu	A
lastne roke in na dobrega Smuka se je usula	ploha	njene zgovornosti, da je stal kakor kužek pod	A
koli jo je urezal v planine, na, vselej dež,	ploha,	grom.Kmetje v dolini so opazovali moža, kako	A
pooblačilo, za Triglavom zagrmelo - in usula se je	ploha,	da ne zlepa take.Zato so grabljevke ob najlepšem	A
poldneva sva bila že blizu Vrbe. Tam naju je ujela	ploha.	Vedrila sva pod napuščem kmečke hiše.	A
ni sprožil, so usuli nanj kletve in psovke,	ploha	razhojenih ostankov sadja je pljusknila v areno	A
v sencah platán. Sonce je prijetno sijalo;	ploha,	ki se je ulila proti jutru, je shladila in očistila	A
je zaplulo nekaj krvi, Nato se je dvignil s	ploha,	vzravnal staro telo in izrekel svečano, s pojočim	A
pogibel z dletom, pisana je v pesek, ulije se	ploha	in raze bodo izprane.Pojdiva k Alanki!«	A
Kakšna sreča, da se je tedaj že ulila tako močna	ploha,	da je vse pogasila, preden je prihrumela gasilska	A
enkrat do večera obetala kakšna gosta, osvežujoča	ploha.	Gospodinje, ki so bile že zjutraj pometle prah	A
klicalo k nepremagljivemu naskoku. In ulila se je	ploha,	ko da so se odprli vsi duški, veter s hribov	A
so bile tu, nje same nikjer. Pod drevjem se	ploha	ni tako močno čutila, in po kratkem oddihu so	A
je začuda hitro zibal in valil pred menoj. ”	Ploha	je zunaj ... dež in veter in blato in mrak!Punt	A
viharni vsakih deset let: veter zapiha, usuje se	ploha,	nato pa ni zrak nič bolj čist, samo ceste so	A
naravnost ter je rekel: ”Soparno je danes,	ploha	bo!“ Posmejali so se drug drugemu ter so	A
Voznik je pokazal z bičem nanj. ”	Ploha!	“ je rekel. Komaj da sva se ozrla.	A
klop. Skozi duri in skozi gosto listje je sula	ploha,	škropila nama je prav v obraz, ali midva ji	A
teklenica je ležala razbita na tleh. ”Oj, Anka, ta	ploha	nebeška nama je popila vino!“ ”Blagoslovi	A
v lopo še steklenico vina ... ono prvo nama je	ploha	popila!“ Kmalu za menoj je prišel v lopo natakar	A
brez doma in brez miru. Moja ura je, kadar se	ploha	že ulije.Tako je bilo zmerom z menoj, že od	A
je bilo nemirno, časih je pljusnila nenadoma	ploha	preko doline, nato je zasijalo mlačno belo sonce	A
Bušnil je veter odtod, odondod, planila je	ploha	prahu na nas vse, na godce, na kostanje, na	A
pa se je pretakala rumena dežnica. Ko se je	ploha	polegla, je zagledal Kurent otroka na cesti	A
so se rešili v krčmo, kakor da je bila zunaj	ploha	in povodenj.Ne plohe ni bilo in ne povodnji	A
Romarji so spali kakor snopje, ki jih je bila	ploha	razmetala po strnišču.Upali in bledi so bili	A
zakrila svoj spačeni obraz? ... In čemu name ta	ploha?	Saj ni mogel vedeti v prvem trenotku, da sem	A
”Ne vem!“ sem odgovoril.	Ploha	me je bila vsega omamila. ”Kako ... ne vem	A
veliko motilo, da se mi je usula časih mrzla	ploha	v obraz.Nabiral sem veje in sem jih zlagal na	A
razločiti, če zares kaj pomenijo ali če so pač le	ploha.	”Poza -- si rekel, mislil pa si: mladost	A
Bogomil Majer pa je govoril dalje -- usula se je	ploha	in ni je bilo konca. ”Razloček je imeniten	A
pomolim ob grobu svojega očeta.« Pljuskala je	ploha,	v snopju je šumelo.Marko je mislil:	A
nedolžno pokrajino in devetkrat se je ulila	ploha,	preden je razčistila ves smrad, ki so ga bili	A
brodi skozi šumeče potoke, zaukaj, če ti plane	ploha	v obraz in ti razgali prsa!To je hrepenenje	A
razpokani, razgrapani poti? Ko lije kakor goreča	ploha?	« Mihelec se je čudil zmerom bolj.	A
tonila v noč. Potegnil je močnejši veter in	ploha	listja se je vsula na pot... Prišlo je z lahkimi	A
zagnal proti grešni fari. Vsula se je strašna	ploha;	kričé sta se razbežala špalir in procesija,	A
/ . / stran 17 . / zabučali in ulila se je	ploha	tako gosta in iznenada, kakor da se je nebeško	A
bi bilo vse drugače,“ je odgovorila Mana.	Ploha	se je polegla, škropilo je še narahlo v ravnih	A
dela. Hude besede so lile nanjo kakor večna	ploha,	pa se ni več zmenila zanje in tudi do joka ji	A
umolknilo. Zapihal je veter in pljusnila je	ploha	dežjà ob platneno streho. ”In otroka bi imela	A
naslednjem trenutku se je usula Pečanki iz ust	ploha	besedi. »Kaj Ančka ve, kaj?	A
V Koritih so. Ogabno topla	ploha	jih zajame. Stisnejo se k skali in počivajo	A
pa tudi vi podvizajte domov, da vas ne ujame	ploha.	« Starec je zamrmral nejasno sam vase.	A
mene kakor kaplje izpod neba, kadar je najhujša	ploha!	Kuharju povejte, da naj bolj skrbno opravlja	A
A ženska se ni dala prepričati. Kakor	ploha	se je ulilo nebroj vprašanj iz njenih ust.	A
Družina, na Višavi bomo nekaj doživeli! Zadnja	ploha	je odtrgala zimzelen s strehe.To ima pomen,	A
brvica ležala je zdaj globoko v prepadu. Zadnja	ploha	jo je bila odplavila.Na levi in desni tik steze	A
vodo, in vsak hip seji je grozila izliti mala	ploha	solz po licu. »Le jokati ne!« razsrdi se notar	A
neskončnimi udarci razburjenega neba. Ulila se je	ploha	ter usula toča, ki je takoj oklestila drevje	A
hoče, pretakal vam bo solze, da nastane kar	ploha!	Če pa nima piti, pa ust ne odpre.	A
bliskati. In ne dolgo, in ulila se je taka	ploha,	da je bilo vse v nitih po zraku.Takrat se je	A
prestopiti se nisva mogla, ker bi naju bila	ploha	zdajci premočila do kože. Obstala sva torej	A
napol odpro in se nasmehnejo: »Duša, umekni se:	ploha	gre ... « in že padajo debeli požirki, globoko	A
stran 123 . / »Duša, zdajle se pa malo umakni:	ploha	bo!« se je modri gospod Ambrož nasmehnil in	A
vrč; potlej je zadovoljno cmoknil: »Ha, tale	ploha	se mi je kaj prilegla, zato ti bom povedal še	A
Trlep je prišel do Radohove vasi, ko se je ulila	ploha.	Vedril je pri svobodnjaku Radohu.	A
čimdalje bolj stanovitno. Vmes se je večkrat ulila	ploha.	Drugi se skoraj niso menili zanjo.	A
prišli pred skalno duplino, se je spet ulila	ploha.	Mladci so obmolknili in samo gledali Sinjeoko	A
lešnik debele kaplje. Koj nato se je vlila	ploha.	Tu in tam je padlo vmes zrno toče.	A
pada toča ali dež. Šele ko se je ulila gosta	ploha,	se je Jelen oddahnil.Bil je preverjen, da vekovečna	A
Joj, prejoj! Grmenje se je oddaljilo in	ploha	se je nehala zlijati. Nad hribi proti večerni	A
slepečimi bliski in glušečimi gromi se je ulila	ploha.	Pogrebce je prepodila pod nepremočljive šotore	A
branili Turkom do zime, kajti privreli so le kakor	ploha	in se umaknili nazaj, ko so naropali dovolj	A
venomer hodil gledat na prag, kdaj se bo ulila	ploha.	Tevž je uganil njegovo žalost in je računal	A
bi jo bil naprosil, se je prav takrat ulila	ploha.	Zgnetli so se med vrata in gledali, kako so psi	A
je vrgla Mica tudi dobro voljo iz koče. Ko je	ploha	prenehala, so se vasovalci porazgubili. * Dnevi	A
Prepozno se je vrnila. Ujela jo je	ploha	in do kože premočena je pritekla h kočam.Preobleči	A
in grom pretresa celo stavbo. Kmalu se ulije	ploha	in med tem šumom, vihranjem, grmenjem in bobnenjem	A
natančneje in prihrani si hvalo. Ulila se je	ploha,	hudourniki so udrli na njive, nanosili na travnike	A
Ali se ne bojite prehlaje, če vas triglavska	ploha	premoči do kože?« »Grmenja se veselim že naprej	A
varno streho. Zdaj se nebo zatemni, usuje se	ploha	s točo, bliska se tik nad našimi glavami, grom	A
straneh se zabliska ... Blisk nas slepi, grom gluši,	ploha	škropi. Bukovi vrhovi in veje se lomijo in telebajo	A
vsi bledi in nemi. Za točo se je ulila huda	ploha,	ne curkoma, ampak tekoma, in naglo je voda preplavila	A
ponavljala: »Bog in sveti križ božji!« Ulila se je	ploha,	da so bili v trenutku vsi premočeni. »Bežimo	A
Debel dež jame padati. Huda	ploha	se ulije.Šele ta vzdrami besno Almiro iz njenih	A
stopinj, razporjejo se oblaki in ulije se strašna	ploha.	Temá je bila nastala tako, da sem videla komaj	A
Da ni taka, pa ne bi bila coprnica.« Mrzla	ploha	je padla na Martinkovo ljubezen, ali je ni mogla	A
ga; razen tega je padala na preganjalce cela	ploha	kamenja in konjskih fig.Učitelj se je bil kmalu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani