Moj govor pa se pričenja takole: Pozdravil bi z resnim licem in z mirnim glasom: »Častiti zborovalci!« Potem bi se pa zadrl, kakor da je treščilo: »Valjhun, sin Kajtimara, boj krvavi ... « in bi bobnelo kakor o nevihti in bi ploha lila po nasprotnikih kakor v vesoljnem potopu.