platon (537)

nam klopoče. Na glavo polože roke mu Oče, in	Platon	je Andrej, in Kant je Luka; kaj truda treba	A
espametno smejati, če vidi, da je duša zmedena...	Platon,	Država VII Starka Na tej strani je	A
Imenovala me je za magistra péditum.« »Ko bi bil	Platon	moj oče, tega vozla ne razrešim!Povej podrobno	A
zapretil ostro kazen vsem, ki prekrše ta zakon.	Platon	in Aristotel se dolgočasita, ker ni učencev	A
»Kje je tisti, ki zna več?« »	Platon,	grški modrijan, je vse znanje imenoval spominjanje	A
lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni niti	Platon	ni sveti cerkveni očak Avguštin dokazal ‒ vsaj	A
odmikanja od stvarnosti pa idealista Sokrat in	Platon.	Pred slavno bitko pri Termopilah so se hoteli	A
Eden najbolj znanih Sokratovih učencev je bil	Platon,	ki pa je razvijal svoje nauke v idealistični	A
osnova svetu misel, ideja, ne pa materija.	Platon	je sestavil med drugim tudi načrt »idealne«	A
opravičevali učenci. »Tem slabše,« se je hudoval	Platon.	»Saj se ne jezim zato, ker kockate, temveč zato	A
. / . / stran 28 . / V družbi filozofov je	Platon	govoril o nečimrnosti. Navzoči modrijan Diogen	A
Z Diogenovo ošabnostjo!« ga je takoj zavrnil	Platon.	Diogen, eden prvih oznanjevalcev »povratka k	A
BEATRICE Guido meni, da sta bila Sokrat in	Platon	ob številnih še drugih poganih na moč pravična	A
skratka ‘vse veščine tistega časa’. Pitagora in	Platon	sta bila njihova učenca.Grke so naučili metafizike	A
vse v ideji. V enem je bil Aristotel, v drugem	Platon	in razpravljala sta.	A
	Platon	Država PRVA KNJIGA	A
z utilitarno proletarsko ideologijo, je bil	Platon	Keržencev (1881--1940), proletkultovec, ustanovitelj	B
filozofije ali iz duha ekonomije? Aristotel in	Platon	ali Schröder (bolje rečeno: Kohl) in Van den	B
težko našli človeka, ki bi si upal zatrditi, da	Platon	ni bil strasten ljubitelj pravice in resnice	B
strasten ljubitelj pravice in resnice. Toda prav	Platon	je bil tisti, ki je pesnike izgnal iz svoje	B
in resnico. Toda prav tako vemo, da je bil	Platon	v primerjavi z njimi še sorazmerno mil preganjalec	B
težko našli človeka, ki bi si upal zatrditi, da	Platon	ni bil strasten ljubitelj pravice in resnice	B
strasten ljubitelj pravice in resnice. Toda prav	Platon	je bil tisti, ki je pesnike izgnal iz svoje	B
pesnike izgnal iz svoje države. In vendar je bil	Platon	v primeri s poznejšimi družbenimi reformatorji	B
hrupnih zahtev drugih, da se je, kot je bil dejal	Platon	„obdal z zidom" in je po tej poti lahko uresničil	B
pisatelja". O uporabnosti pisatelja nas uči	Platon	v svoji Državi.Pisatelj, ki se je na Vzhodu	B
filozof. . / . / stran 147 . / Kakor je vabil	Platon	ljudi na soočanje s filozofijo, namreč tako	B
prizanesljivo, kot da so bolniki...« Kljub temu nam	Platon	- naj je še tako rezerviran v Fajdrosu in Gostiji	B
Nekaj podobnega o nepopolnih polovicah piše	Platon	v Simpoziju.Tudi meni se zdi, da bom izgubil	B
kot praprostor, kot ”posoda stvarjenja“, ki jo	Platon	imenuje hora; ali če navedem drug primer pojmovne	B
človeška, temveč tudi vesoljna duša; božanski	Platon	je namreč v svojem kozmološkem dialogu Timaju	B
večnih idej oziroma ”bogov“. O stvarjenju časa je	Platon	zapisal: ”Ko je oče in stvarnik (demiurg) ugledal	B
počiva v enosti - in to podobo imenujemo čas.“ [	Platon,	Timaj, 37cd] Platonov najznamenitejši filozofs	B
recimo Heraklit, Alkmaion in stoiki, deloma tudi	Platon,	res pojmovali čas kot metafizično krožen,	B
leti njegov predhodnik in filozofski učitelj	Platon?	Bruno.	B
z upanjem in strahom. Avguštin nam, tako kot	Platon,	svetuje, naj popolnost iščemo v spominu: ”Velika	B
pojmovanjem časa: klasični antični filozofi,	Platon	in Aristotel ter njuni nasledniki, so pojmovali	B
filozofskemu spoznanju, ki sta ga utemeljila	Platon	in Aristotel.Po drugi strani pa je Husserlova	B
sklicevanjem na klasične avtoritete: ”In če	Platon	in Aristotel postavljata nujnost in nespremenljivost	B
”tu“ ali ”tam“? V mladosti me je pritegnil	Platon	ravno zato, ker je odkril tisti ”tam“, ”onstran	B
New Mind, Oxford University Press, 1989.	Platon:	Timaj, angl. prev. v: The Collected Dialogues	B
vzdihu: Amicus Plato, sed magis amica veritas (	Platon	je moj prijatelj, toda resnica mi je večja prijateljica	B
Tako pa je mislil tudi Aristotelov učitelj	Platon.	V svojem znamenitem delu, ki je vse posvečeno	B
navadi tistih, ki so imena navajeni dajati.« (	Platon,	Kratilos, 384D ‒ prev. Marijan Tavčar) Drugo	B
človeštvo, je vedel tudi največji poganski filozof	Platon.	Rimski zgodovinar Piso poroča v svoji knjigi	B
kategorijah, povezanih v sistemih (kakor recimo	Platon,	Aristotel, Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz	B
sodobnega časa. Celo pri sistematikih (kakor	Platon)	danes raje beremo tista njihova dela, v katerih	B
celo oblast nespameti. . /\ .. stran 46 . \/	Platon	je bil dovolj moder, da je uvidel, kako je pravega	B
iz ”propovednikov čiste čednosti“. On pravi:	Platon	je streljal v solnce, ter ga seveda ní zadel	B
izmed njih je znal, kakor poroča v svoji Gostiji	Platon,	kaj povedati o čemer koli, in to kar zanimivo	B
anomoia prevajam kot 'podobna' in 'nepodobna'.	Platon	je uporabil logos za različne pomene, ki smo	B
pammegethe na nek način ironizirata te dokaze.	Platon	namreč v zloženkah s pan večkrat želi povedati	B
ko bomo morali razlikovati, v kakšnem smislu	Platon	dejansko misli Eno - lahko ga bodisi kot absolutno	B
izpeljan v Sofistu. O podobnem trudu govori	Platon	v Fajdonu (99e-100a), pa tudi kasneje v tem	B
kasneje v tem dialogu (135d2-3). Nedvomno tu	Platon	vpelje izraz choris, chorismos, tako tipičen	B
ideje elementov (prim. 103c-e). V Timaju sicer	Platon	izrecno pravi, da obstaja ideja za vsakega od	B
aluzija na pogovor v Fajdonu (102d). V njem	Platon	omenja kot primera lepoto in pravičnost, medtem	B
nanašale se bodo na nekaj (pros ti). Tu očitno	Platon	uporabi aksiom subsumpcije mnoštva čutnozaznavnih	B
s tem bralcu signalizira njeno zapletenost.	Platon	uporabi uravnoteženost med tou henos ontos	B
Prim. 142d3, 143a3. Igra besed, ki jo	Platon	uporabi, želi izraza različnost (heteron) in	B
tois allois heteron), kar pomeni, da bo sam	Platon	znova uporabil distinkcijo allos-heteros, ki	B
Prim. 145b5-e5.	Platon	za 'druge stvari' ponovno uporabi ton allon	B
mestu 150e5-151a1. Uvod v nov oddelek, kjer bo	Platon	uvedel razliko med bitjo in postajanjem.Cel	B
takšno kot celota (142d1-8), čeprav na tem mestu	Platon	ločeno navede oboje, Eno in celoto. Verjetno	B
odvijanju" časa se zdi, da je s konceptom nenadnosti	Platon	šel nekoliko dlje od Aristotela v Fiziki, ki	B
Uporabljeni izraz gignesthai nakazuje, da	Platon	ponovi tisto, kar je že rekel gibanju na mestu	B
v šesti hipotezi (163b6-164b3). Nasprotje	Platon	izrazi s pantapasi in pei.Prim. pantelos v naslednji	B
pantelos v naslednji vrstici. To je vse, kar pove	Platon	o nasprotnosti med enim in mnoštvom (157c2-3	B
opozicijo med hen in plethos na mestu 158c4).	Platon	bi verjetno lahko imel v mislih tudi odnos med	B
240d-241b). Velja pripomniti, da te definicije	Platon	en bo sprejel, še zlasti ne v Sofistu. Še enkrat	B
telo tisto, ki je podoba umrlega. Kljub temu pa	Platon	ohranjenega mrtvega telesa nekega človeka nikakor	C
namreč duše, ki se je ločila od njega. Čeprav bi	Platon	benthamovski avto-ikonični teater najbrž odobraval	C
drugega kot tista vrsta pesništva, ki bi ga bil	Platon	ob "himnah bogovom" pripravljen dopustiti v	C
najbolj ustrezna reprezentacija, pa poskuša	Platon	v Kratilu v slovitem pasusu, ki ga Alexander	C
Oxford University Press, 1989. Dolar, Mladen. "	Platon	in psihoanaliza."Problemi-Razprave 1-2 (1990	C
Berkeley. London: Routledge and Kegan Paul, 1977.	Platon,	Država.Prevedel Jože Košar. Ljubljana: Državna	C
je imel na Herodota; celo Tukidid in filozof	Platon,	ki sta bila do njega sicer kritična, sta ga	C
že pri predsokratikih in jo je prevzel tudi	Platon.	Vplivala je na zgodovinski nazor mnogih grških	C
stoletja), torej sofisti, Sokrat in njegov učenec	Platon,	svoj interes preusmerili od narave na človeka	C
Hipias iz Elide (5. stoletje pr. Kr.), ki ga je	Platon	upodobil v dveh dialogih, Hipias manjši in	C
predmet do neke mere uveljavila šele v helenizmu.	Platon	je ni vključil ne v program svoje šole ne v	C
Fritz 1956, Grant 1995, Luce 1997.	Platon	Življenje Platona, enega najpomembnejših antičn	C
njegovim zetom Dionom. Toda Dioniziju se je	Platon	zameril, tako da je moral odpotovati (izročilo	C
Prvič ga je povabil Dion, ki je upal, da bo	Platon	iz novega tirana lahko naredil državnika po	C
umoril nekdo, ki je bil tudi sam član Akademije.	Platon	je Dionovim prijateljem napisal obsežno Sedmo	C
tudi nekaj poezije, ki večinoma ni pristna.	Platon	ni pisal zgodovinopisnih del, niti se ni ukvarjal	C
1995, 386). Podobno pravi tudi W. H. Walsh, da	Platon	zgodovini nikoli ne bi priznal statusa znanosti	C
tem, za kaj v resnici gre. Vendar pa se je	Platon	intenzivno ukvarjal s področjem, ki je z zgodovino	C
slabša oblika je timokracija (pri tem opisu se je	Platon	zgledoval po špartanski ustavi, ki se mu je	C
vendar seveda ne gre vsega jemati dobesedno.	Platon	je posplošil dve temeljni napaki, ki ju je videl	C
nasprotje in zadnja je tiranija, pri kateri je imel	Platon	pred očmi Dionizija Sirakuškega (v grški zgodovini	C
učenec Aristotel je bil očitno mnenja, da je	Platon	v osmi in deveti knjigi postavil vrsto splošnih	C
knjigi (o nastanku države) nasprotno poudari, da	Platon	ne opisuje zgodovinskega razvoja katere koli	C
zgodovinsko.[161] To podkrepi z opombo, da v Zakonih	Platon	poda drugačen prikaz ‐ tam namreč pravi, da	C
filozofija zgodovine. S tem opisujeta dejstvo, da	Platon	išče zakone ali načela, ki se kažejo v zgodovini	C
odvijali povsem tako, kot opisuje, a kljub temu je	Platon	lahko videl, kako so ti simptomi delovali v	C
družbi. ‐ Po mnenju K. R. Popperja pa ima tu	Platon	dvojni namen: opisati tako dejanski razvoj	C
zavrne obe Popperjevi tezi. Ni mogoče, da bi	Platon	razumel svoj prikaz kot zgodovino, saj se je	C
v zglednem primeru. Walsh dokazuje, da je	Platon	tu obravnaval politiko kot teoretično znanost	C
mestnih državic v srednjeveški Italiji.) Tako	Platon	ni bil determinističen filozof zgodovine v Popperjevem	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani