nova beseda iz Slovenije
nam klopoče. Na glavo polože roke mu Oče, in | Platon | je Andrej, in Kant je Luka; kaj truda treba | A |
espametno smejati, če vidi, da je duša zmedena... | Platon, | Država VII Starka Na tej strani je | A |
Imenovala me je za magistra péditum.« »Ko bi bil | Platon | moj oče, tega vozla ne razrešim!Povej podrobno | A |
zapretil ostro kazen vsem, ki prekrše ta zakon. | Platon | in Aristotel se dolgočasita, ker ni učencev | A |
»Kje je tisti, ki zna več?« » | Platon, | grški modrijan, je vse znanje imenoval spominjanje | A |
lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni niti | Platon | ni sveti cerkveni očak Avguštin dokazal ‒ vsaj | A |
odmikanja od stvarnosti pa idealista Sokrat in | Platon. | Pred slavno bitko pri Termopilah so se hoteli | A |
Eden najbolj znanih Sokratovih učencev je bil | Platon, | ki pa je razvijal svoje nauke v idealistični | A |
osnova svetu misel, ideja, ne pa materija. | Platon | je sestavil med drugim tudi načrt »idealne« | A |
opravičevali učenci. »Tem slabše,« se je hudoval | Platon. | »Saj se ne jezim zato, ker kockate, temveč zato | A |
. / . / stran 28 . / V družbi filozofov je | Platon | govoril o nečimrnosti. Navzoči modrijan Diogen | A |
Z Diogenovo ošabnostjo!« ga je takoj zavrnil | Platon. | Diogen, eden prvih oznanjevalcev »povratka k | A |
BEATRICE Guido meni, da sta bila Sokrat in | Platon | ob številnih še drugih poganih na moč pravična | A |
skratka ‘vse veščine tistega časa’. Pitagora in | Platon | sta bila njihova učenca.Grke so naučili metafizike | A |
vse v ideji. V enem je bil Aristotel, v drugem | Platon | in razpravljala sta. | A |
Platon | Država PRVA KNJIGA | A | |
z utilitarno proletarsko ideologijo, je bil | Platon | Keržencev (1881--1940), proletkultovec, ustanovitelj | B |
filozofije ali iz duha ekonomije? Aristotel in | Platon | ali Schröder (bolje rečeno: Kohl) in Van den | B |
težko našli človeka, ki bi si upal zatrditi, da | Platon | ni bil strasten ljubitelj pravice in resnice | B |
strasten ljubitelj pravice in resnice. Toda prav | Platon | je bil tisti, ki je pesnike izgnal iz svoje | B |
in resnico. Toda prav tako vemo, da je bil | Platon | v primerjavi z njimi še sorazmerno mil preganjalec | B |
težko našli človeka, ki bi si upal zatrditi, da | Platon | ni bil strasten ljubitelj pravice in resnice | B |
strasten ljubitelj pravice in resnice. Toda prav | Platon | je bil tisti, ki je pesnike izgnal iz svoje | B |
pesnike izgnal iz svoje države. In vendar je bil | Platon | v primeri s poznejšimi družbenimi reformatorji | B |
hrupnih zahtev drugih, da se je, kot je bil dejal | Platon | „obdal z zidom" in je po tej poti lahko uresničil | B |
pisatelja". O uporabnosti pisatelja nas uči | Platon | v svoji Državi.Pisatelj, ki se je na Vzhodu | B |
filozof. . / . / stran 147 . / Kakor je vabil | Platon | ljudi na soočanje s filozofijo, namreč tako | B |
prizanesljivo, kot da so bolniki...« Kljub temu nam | Platon | - naj je še tako rezerviran v Fajdrosu in Gostiji | B |
Nekaj podobnega o nepopolnih polovicah piše | Platon | v Simpoziju.Tudi meni se zdi, da bom izgubil | B |
kot praprostor, kot ”posoda stvarjenja“, ki jo | Platon | imenuje hora; ali če navedem drug primer pojmovne | B |
človeška, temveč tudi vesoljna duša; božanski | Platon | je namreč v svojem kozmološkem dialogu Timaju | B |
večnih idej oziroma ”bogov“. O stvarjenju časa je | Platon | zapisal: ”Ko je oče in stvarnik (demiurg) ugledal | B |
počiva v enosti - in to podobo imenujemo čas.“ [ | Platon, | Timaj, 37cd] Platonov najznamenitejši filozofs | B |
recimo Heraklit, Alkmaion in stoiki, deloma tudi | Platon, | res pojmovali čas kot metafizično krožen, | B |
leti njegov predhodnik in filozofski učitelj | Platon? | Bruno. | B |
z upanjem in strahom. Avguštin nam, tako kot | Platon, | svetuje, naj popolnost iščemo v spominu: ”Velika | B |
pojmovanjem časa: klasični antični filozofi, | Platon | in Aristotel ter njuni nasledniki, so pojmovali | B |
filozofskemu spoznanju, ki sta ga utemeljila | Platon | in Aristotel.Po drugi strani pa je Husserlova | B |
sklicevanjem na klasične avtoritete: ”In če | Platon | in Aristotel postavljata nujnost in nespremenljivost | B |
”tu“ ali ”tam“? V mladosti me je pritegnil | Platon | ravno zato, ker je odkril tisti ”tam“, ”onstran | B |
New Mind, Oxford University Press, 1989. | Platon: | Timaj, angl. prev. v: The Collected Dialogues | B |
vzdihu: Amicus Plato, sed magis amica veritas ( | Platon | je moj prijatelj, toda resnica mi je večja prijateljica | B |
Tako pa je mislil tudi Aristotelov učitelj | Platon. | V svojem znamenitem delu, ki je vse posvečeno | B |
navadi tistih, ki so imena navajeni dajati.« ( | Platon, | Kratilos, 384D ‒ prev. Marijan Tavčar) Drugo | B |
človeštvo, je vedel tudi največji poganski filozof | Platon. | Rimski zgodovinar Piso poroča v svoji knjigi | B |
kategorijah, povezanih v sistemih (kakor recimo | Platon, | Aristotel, Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz | B |
sodobnega časa. Celo pri sistematikih (kakor | Platon) | danes raje beremo tista njihova dela, v katerih | B |
celo oblast nespameti. . /\ .. stran 46 . \/ | Platon | je bil dovolj moder, da je uvidel, kako je pravega | B |
iz ”propovednikov čiste čednosti“. On pravi: | Platon | je streljal v solnce, ter ga seveda ní zadel | B |
izmed njih je znal, kakor poroča v svoji Gostiji | Platon, | kaj povedati o čemer koli, in to kar zanimivo | B |
anomoia prevajam kot 'podobna' in 'nepodobna'. | Platon | je uporabil logos za različne pomene, ki smo | B |
pammegethe na nek način ironizirata te dokaze. | Platon | namreč v zloženkah s pan večkrat želi povedati | B |
ko bomo morali razlikovati, v kakšnem smislu | Platon | dejansko misli Eno - lahko ga bodisi kot absolutno | B |
izpeljan v Sofistu. O podobnem trudu govori | Platon | v Fajdonu (99e-100a), pa tudi kasneje v tem | B |
kasneje v tem dialogu (135d2-3). Nedvomno tu | Platon | vpelje izraz choris, chorismos, tako tipičen | B |
ideje elementov (prim. 103c-e). V Timaju sicer | Platon | izrecno pravi, da obstaja ideja za vsakega od | B |
aluzija na pogovor v Fajdonu (102d). V njem | Platon | omenja kot primera lepoto in pravičnost, medtem | B |
nanašale se bodo na nekaj (pros ti). Tu očitno | Platon | uporabi aksiom subsumpcije mnoštva čutnozaznavnih | B |
s tem bralcu signalizira njeno zapletenost. | Platon | uporabi uravnoteženost med tou henos ontos | B |
Prim. 142d3, 143a3. Igra besed, ki jo | Platon | uporabi, želi izraza različnost (heteron) in | B |
tois allois heteron), kar pomeni, da bo sam | Platon | znova uporabil distinkcijo allos-heteros, ki | B |
Prim. 145b5-e5. | Platon | za 'druge stvari' ponovno uporabi ton allon | B |
mestu 150e5-151a1. Uvod v nov oddelek, kjer bo | Platon | uvedel razliko med bitjo in postajanjem.Cel | B |
takšno kot celota (142d1-8), čeprav na tem mestu | Platon | ločeno navede oboje, Eno in celoto. Verjetno | B |
odvijanju" časa se zdi, da je s konceptom nenadnosti | Platon | šel nekoliko dlje od Aristotela v Fiziki, ki | B |
Uporabljeni izraz gignesthai nakazuje, da | Platon | ponovi tisto, kar je že rekel gibanju na mestu | B |
v šesti hipotezi (163b6-164b3). Nasprotje | Platon | izrazi s pantapasi in pei.Prim. pantelos v naslednji | B |
pantelos v naslednji vrstici. To je vse, kar pove | Platon | o nasprotnosti med enim in mnoštvom (157c2-3 | B |
opozicijo med hen in plethos na mestu 158c4). | Platon | bi verjetno lahko imel v mislih tudi odnos med | B |
240d-241b). Velja pripomniti, da te definicije | Platon | en bo sprejel, še zlasti ne v Sofistu. Še enkrat | B |
telo tisto, ki je podoba umrlega. Kljub temu pa | Platon | ohranjenega mrtvega telesa nekega človeka nikakor | C |
namreč duše, ki se je ločila od njega. Čeprav bi | Platon | benthamovski avto-ikonični teater najbrž odobraval | C |
drugega kot tista vrsta pesništva, ki bi ga bil | Platon | ob "himnah bogovom" pripravljen dopustiti v | C |
najbolj ustrezna reprezentacija, pa poskuša | Platon | v Kratilu v slovitem pasusu, ki ga Alexander | C |
Oxford University Press, 1989. Dolar, Mladen. " | Platon | in psihoanaliza."Problemi-Razprave 1-2 (1990 | C |
Berkeley. London: Routledge and Kegan Paul, 1977. | Platon, | Država.Prevedel Jože Košar. Ljubljana: Državna | C |
je imel na Herodota; celo Tukidid in filozof | Platon, | ki sta bila do njega sicer kritična, sta ga | C |
že pri predsokratikih in jo je prevzel tudi | Platon. | Vplivala je na zgodovinski nazor mnogih grških | C |
stoletja), torej sofisti, Sokrat in njegov učenec | Platon, | svoj interes preusmerili od narave na človeka | C |
Hipias iz Elide (5. stoletje pr. Kr.), ki ga je | Platon | upodobil v dveh dialogih, Hipias manjši in | C |
predmet do neke mere uveljavila šele v helenizmu. | Platon | je ni vključil ne v program svoje šole ne v | C |
Fritz 1956, Grant 1995, Luce 1997. | Platon | Življenje Platona, enega najpomembnejših antičn | C |
njegovim zetom Dionom. Toda Dioniziju se je | Platon | zameril, tako da je moral odpotovati (izročilo | C |
Prvič ga je povabil Dion, ki je upal, da bo | Platon | iz novega tirana lahko naredil državnika po | C |
umoril nekdo, ki je bil tudi sam član Akademije. | Platon | je Dionovim prijateljem napisal obsežno Sedmo | C |
tudi nekaj poezije, ki večinoma ni pristna. | Platon | ni pisal zgodovinopisnih del, niti se ni ukvarjal | C |
1995, 386). Podobno pravi tudi W. H. Walsh, da | Platon | zgodovini nikoli ne bi priznal statusa znanosti | C |
tem, za kaj v resnici gre. Vendar pa se je | Platon | intenzivno ukvarjal s področjem, ki je z zgodovino | C |
slabša oblika je timokracija (pri tem opisu se je | Platon | zgledoval po špartanski ustavi, ki se mu je | C |
vendar seveda ne gre vsega jemati dobesedno. | Platon | je posplošil dve temeljni napaki, ki ju je videl | C |
nasprotje in zadnja je tiranija, pri kateri je imel | Platon | pred očmi Dionizija Sirakuškega (v grški zgodovini | C |
učenec Aristotel je bil očitno mnenja, da je | Platon | v osmi in deveti knjigi postavil vrsto splošnih | C |
knjigi (o nastanku države) nasprotno poudari, da | Platon | ne opisuje zgodovinskega razvoja katere koli | C |
zgodovinsko.[161] To podkrepi z opombo, da v Zakonih | Platon | poda drugačen prikaz ‐ tam namreč pravi, da | C |
filozofija zgodovine. S tem opisujeta dejstvo, da | Platon | išče zakone ali načela, ki se kažejo v zgodovini | C |
odvijali povsem tako, kot opisuje, a kljub temu je | Platon | lahko videl, kako so ti simptomi delovali v | C |
družbi. ‐ Po mnenju K. R. Popperja pa ima tu | Platon | dvojni namen: opisati tako dejanski razvoj | C |
zavrne obe Popperjevi tezi. Ni mogoče, da bi | Platon | razumel svoj prikaz kot zgodovino, saj se je | C |
v zglednem primeru. Walsh dokazuje, da je | Platon | tu obravnaval politiko kot teoretično znanost | C |
mestnih državic v srednjeveški Italiji.) Tako | Platon | ni bil determinističen filozof zgodovine v Popperjevem | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |