Ker pa je pripadnost esperantu, njegovi kulturi in etiki, njegovi notranji filozofiji in v neki meri celo religiji, sama po sebi prijateljski projekt najbolj intenzivne vrste, se tej označenosti ne morem odreči, da bi tako lažje ohranjal prijateljske vezi s posamezniki. V tem pogledu se pač pridružujem Aristotelovemu vzdihu: Amicus Plato, sed magis amica veritas (Platon je moj prijatelj, toda resnica mi je večja prijateljica). Iz teh razlogov sem se odločil vsem nekdanjim, sedanjim, prihodnjim, deklariranim in neznanim prijatel jem napisati nekakšno odprto pismo, v katerem jim bom skušal pojasniti svoje razloge za vztrajanje v zadevi, ki zanje ni vedno spodbudna in jim večkrat pomeni tudi kaj neprijetnega ali vsaj motečega.