nova beseda iz Slovenije

planine (1.700)


‒ Imamo      planine      ‒ trate ne ‒ imamo njive ‒ kruha ne.‒   A
‒ Imamo      planine      ‒ trate ne ‒ imamo njive ‒ kruha ne.‒   A
Gorenjskem; pod drevjem nekaj miz s stoli; razgled na      planine      Prvi prizor Ivan Čuren in dr. Muren (prihajata  A
Gospod Stopar je odšel davi s svojo družino na      planine.      MUREN Ali nimate tudi nekega gospoda Lešnika  A
MINKA: Sam se je sodil. GENI: Nikar v      planine,      tovariš, zdaj na zimo! ŽUPNIK: M‐da ...  A
vama sončna pot v spomladanje vrtove, na visoke      planine      ... iz luči v luč!Ali sladak in rodoviten bo v  A
dokaz za čislo svojih bralcev se zanimam. S      planine      svojo pot si dela plaz. Ideja krepka najde svoj  A
zlatolasa. Videla ni reva, kak nebeško sonce na      planine      seva, na zelene holmce. Slišala ni tudi širnih  A
bolno od strasti srce. Ali kakor vir s      planine      umiri se pod goro - vsa iz glasov strast  A
gre. A bleščite le, gora in dol, in žarite,      planine      ‒ kak kot rosa bi zlil se čez dol, kot oblak  A
stopam po stezah v neznano. Enkrat do položne      planine,      drugič do ostre razgledne točke, kjer se spogledujem  A
cesta. Kakor tica, ki leti Čez goré in čez      planine,      Kraje gledam in ljudí, Kaj mi mar njih bolečine  A
svobodno diha, tam pesmi pastirjev doné čez      planine      Me v molku obnavljamo svoje spomine in vsaka  A
bi mrk in nem. Vriskaj, moj pastirček, čez      planine!      S tvojim združi naj svoj spev vihar, ki ti bo  A
potopil v morje virček je valove, odšel je čez      planine      zlati maj nikoli vrnil se ne bo nazaj! O, še  A
Marija Jelen-Brenčič: Vrisk jasne      planine      / Spev tihe doline, 3. zvezek Virtualna slovenska  A
vzdih dobrave. . /\ .. stran 21 . \/ Vrisk      planine      V mladem jutru zablestijo silne gore v žametno  A
čez hribe in doline; poigrava se v lesovih vrh      planine.      Med grmovjem nizkim, sredi puste jase po strminah  A
krog živine pesem se mu zliva v jasen vrisk      planine...      Tudi jaz bi...   A
iz globine: Plitev si, naš virček, pravi sin      planine.      In tako kot mi, umazan nikdar nisi v tebi zrcalijo  A
mladostnih načrtov in sanj... Silno valovje ob vznožju      planine      kot hudournik v dolino privre k soncu te dvignejo  A
Tvoj tek je živ in je legák, ko hod deklet s      planine;      in jasna si ko gorski zrak, in glasna si, kot  A
zapustil te, rojstvena vas, zakaj sem vas pustil,      planine!      NAZAJ V PLANINSKI RAJ!   A
vprašajte zakaj! O, zlatih dni spomin me vleče na      planine,      po njih srcé mi gine, saj jaz planin sem sin  A
dóma se poslavljajo, na vójsko se odpravljajo.      Planine      sončne, ve moj raj, jaz tudi ločim se sedaj  A
mladosti cvetu pil, sem pil vrh sončnih jo višin      planine      proste prosti sin. In zdaj, planine, ve moj  A
višin planine proste prosti sin. In zdaj,      planine,      ve moj raj, od vas tja v tuji moram kraj; kako  A
obrne v strmi se breg, saj dom ji je onkraj      planine.      Pač strm je hrib in sè snegom zasut, deklica  A
po vodo šlo Dekle je po vodo šlo na vísoke      planine.      Vodo je zajemalo, je ribico zajelo.   A
radostnim obrazom prepevala glasno. Privriskal je s      planine      sosedov brhki sin, poklonil ji je cvetje iz  A
od kod s′ pa ti doma, ′z prelepega Trnovega.      Planine      sončne zrejo dol na nas, na to trnovsko lepo  A
/ stran 307 . / Pridi, Gorenj′c, z mrzle      planine      Pridi, Gorenj′c, z mrzle planine! Vabi Dolenj  A
c, z mrzle planine Pridi, Gorenj′c, z mrzle      planine!      Vabi Dolenj′c v gorke doline.   A
doline, vmes šumenje bistrih rek; daleč, daleč so      planine,      daleč Save je iztek. Srečna zemlja mi domača  A
je šla po vodo Dekle je šla po vodo na visoke      planine,      dekle je šla po vodo na visoke planine. Vodo  A
visoke planine, dekle je šla po vodo na visoke      planine.      Vodo je zajemala, je ribico zajela, vodo je  A
kot dež mi dahne v brezčeljustno glavo. S      planine      krušne, v nove dneve vstale ‒ odnaša zibeli  A
nabrane trave se je zakotalil po meleh skoraj do      planine.      »Kdo pa je pri vas bolan, da vam treba zdravnika  A
pevec ne bo več nosil svoje pesmi v prisojne      planine      in je ne bo več preizkušal ob ostrinah čeri  A
pred njim je čez hip podoba obsončene Ukvanske      planine      in sence ob širokih dimnikih so sence ob junicah  A
Srečko! Od tržaškega obrežja do tu, do Ukvanske      planine      zmeraj Felice in Felice!Zdaj pa na mah Srečko  A
prvič ujet v sapo z morja in v sapo z Ukvanske      planine,      ki se srečata; prvič z nejasnostjo ob tem srečanju  A
se vzpenja gladek in ovinkast zmeraj više v      planine,      ni tako samoten, kakor bi mi bilo prav.Avtomobili  A
razpadata hrib in gozd, kakor da gnije samo srce      planine.     A kljub temu so njegove oči sredi kristalov domačih  A
ni več slišalo tuljenja psov na trebuhu črne      planine.     Gotovo, tudi v drugih se je zaiskrila misel,  A
žarkih, in zavoljo česar, se je zdelo, bodo tudi      planine      vsenaokoli zdaj zdaj začele iskati svojo resnično  A
Schirmecku, ki preudarno čepí ob vznožju naše      planine.      Ne vem, kakšna prismojena želja po nasprotju  A
srebali pravkar pomolzeni mlačni sok primorske      planine.     Morebiti ni bilo res, ampak se nam je samó zdelo  A
žarkih in zaradi česar, se je zdelo, bodo tudi      planine      vsenaokoli vsak hip začele iskati svojo resnično  A
procesija udov čakala na amputacijo, so zajeli      planine      novi, nenavadno presunljivi glasovi; nenavadni  A
Višje so senožeti in gmajne in še višje so      planine.     Potem v gorah pa je vse zeleno, vse temno.  A
valovi. Takrat pa se ozrejo Tolminci tudi v      planine.      Zelene so že.   A
skuto in sir. Vriskajo in pojo; vsi vedo, v      planine      ženejo. Kmetje se že enkrat ozro za svojim živinčeto  A
se odmeva v noč in v dan, v zoro in v mrak s      planine      v planino, z gore v goro vrisk prešeren in odkrit  A
gozdov in zelenega morja. Najdù ne sme na      planine,      ne sme na sivo skalovje, ne sme v temne gozdove  A
zdrav in vesel. Spenjal se bo spet na sinje      planine,      stal bo vrh skalnatih gorá in prepeval pesem  A
Polna planin.      Planine      vse polne vriskajočih pastirjev, vse polne ognjev  A
utegnili potrebovati na dolgi poti čez tiste      planine,      ki so se lesketale v snegu, zdaj že v močnem  A
napredovanja pomenilo novo prenočevanje vrh      planine,      kajti na drugi strani ga je čakal nič lažji  A
zanikrnega videza, kot se je zdelo s pobočja      planine.     A nekaj drugega je bilo, kar je pritegnilo njegovo  A
prikazovali zeleni griči, modra jezera, sive      planine,      visoke, hladni sneg pred cerkvijo v nedeljo  A
Hitele so domov, v ustja rek, naprej, gor, med      planine,      kjer pastirji na zelenih planjavah zbirajo svoje  A
/ . / stran 47 . / je tja gor, kjer so bile      planine      in čisti planinski zrak.Ni štel dni in ur, pozimi  A
Jelenko gledal tja gor, kjer so bile nevidne      planine.     Zato ga je nemarno škripanje postelje, na kateri  A
narodnozabavna glasba, ki je poslušalce vabila nekam v      planine;      Vardžo se je prestrašeno zdrznil, tako nenaden  A
kazal skoz okno. Videle so se v zračni daljavi      planine,      pred njimi temni hribi in zeleni griči, po gričih  A
obraščeni. Zdaj pa vzdigni oči in poglej orjaške      planine,      ki dvigajo svoja »z večnim snegom« pokrita temena  A
Pivke, Planinščice in iz drugih potokov okoli      Planine,      Cerknice in Loža.Iz vseh teh krajev izvaža se  A
pokrajino, njene različne diluvialne plasti,      planine      in konice gor, v tisočletjih izvotlene podzemske  A
cvetel v vsakem vrtu, a danes se je umaknil v      planine.     Dve tisočinki grama akonitina sta smrtni.   A
oblasto fratovje in hudourniške udrtine, skoz      planine      in gozdove.Prečka sedem ali osem drč, listja  A
da so kmeta, ki je posamič gnal živinče preko      planine,      napadli turški razbojniki.No strah je iznajdljiv  A
in potem še pred nočjo po dolinski poti krog      planine      domov, je krenil nanjo.Steza je bila dobro izhojena  A
se mu je utrgala. »Ali pridejo kaj drvarji s      planine      v tvoj han?« »Pridejo, v nedeljo popoldne radi  A
navalivši z gorenjih, slabo zarastlih predelov      planine,      in zdaj to razvalino dalje uničuje škodljivi  A
/ . / stran 350 . / Vzišlo je solnce izza      planine      in nas ogrelo, odkar si ti tukaj.Živio, gospodine  A
potrebna vam je sloga.« »Ljudska sloga prodira      planine,     « je zamišljeno odgovoril handžija. »Na kratko  A
spajala. Vedel je, da misli oni, gredoč preko      planine,      intenzivno o tem, kako bi pomagal, ne sebi,  A
tršasti hrasti velikani kakor mrki stražniki      planine;      za njimi se v neprodirni temi spaja Zeleboj  A
spremstvu, obloženi z bogatimi darovi preko      planine      daleč kam po nevesto, naj nalete kjer si bodi  A
je primerjal vili, ki je pred zmaji bežala s      planine;      o takšni vili je slišal pesem, ko ga je Grgićeva  A
obsega rodovitne ravnine in nizke do vrha obrasle      planine;      pri urejenih agrarnih razmerah bi preživil lahko  A
nedolžnem zaprtega Miloševića, bežati z njim na      planine,      pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; če se  A
tudi zraven, ne? In pastirja in planšarico in      planine      in nesrečo v planinah?Kaj pa misliš o svetem  A
več žal denarja in se je čutil srečnega. Iz      Planine      so šli v Postojno, od tod na Št.Peter, tako  A
močeh.« »V ozadju,« sem dejal, »veličastne te      planine,      jako so posrečene!Večni sneg in led razkošno  A
Veš, brate, tako, kakor mrki volk iz sive      planine:      prišel je v mesto in je videl pri krznarju kučmo  A
misli gospod Kališnik. Mahnejo še on v gorenjske      planine,      si poišče zaveten kotiček in si začne tam tesati  A
pri tesanju bajte. Kadar koli jo je urezal v      planine,      na, vselej dež, ploha, grom.Kmetje v dolini  A
bodo prišli najlepši dnevi, on pa bo moral s      planine      v pisarno.Da, niti vseh šest dni ne sme več  A
moj poredni in zvesti, potem se posloviva od      planine.     Toda brez šopka ne smeva domov.   A
zarjo in si poiščeva lep šopek, potem pa zbogom,      planine!     « Lisko se je vzpel s prednjimi nogami gospodarju  A
Liskom: »Vidiš, ti pasja dušica, s slovenske      planine      slovenski šopek.«Hudournik je ponosno pokril  A
in za prodaj. Po višavah v naših gorah pa so      planine:      za govedo, za konje in za drobnico ‒ ovce.Po  A
trda je za krmo. Zato mora živina v poletju v      planine.     Tam se preživlja s pašo nekaj mesecev, doma na  A
Zato ponekod ne gonijo molznic nič več v      planine;      tja prihaja mlada goveja živina, jalovina, ovce  A
nekoliko povedal o minulih časih, ko je bil odgon v      planine      prava vaška slovesnost. Kmečki gospodarji so  A
redili po eno, dve glavi živine, niso imeli do      planine      nobene pravice, če si je niso od srenje kupili  A
mlade glave, ki so se rade odtrgale od črede in,      planine      še nenavajene, kam zašle in se izgubile.Če pa  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA