nova beseda iz Slovenije
poribilo! Zdaj ljubi melodije, ki jih je prepeval | Petrarca: | ampak v primeri z njegovo damo je Lavra kravja | A |
vsi mislili, da sem sam hudič. Neki pesnik ( | Petrarca? | ) in svetnica (Katarina Sienska?) me ali nas | A |
nejasnosti je postal del poetične teorije od | Petrarca | do šestnajstega stoletja.Po njegovi zaslugi | C |
Z izjemo peščice izrednih piscev, kot je bil | Petrarca | (1304--74), so si italijanski humanisti navadno | C |
omembnejši del te vede slog in ne določitev snovi. | Petrarca, | ki je bil v mnogih pogledih začetnik humanističnega | C |
začeli uporabljati v retorične namene. Ko je | Petrarca | leta 1345 v Veroni odkril rokopis prej neznanih | C |
Peter Španski, | Petrarca, | Petronij, | C |
vilo nedaleč od Firenc. Boccaccio in prijatelj | Petrarca | sta bila med prvimi renesančnimi občudovalci | C |
francoski in nemški pisci *romanc ter *Dante, * | Petrarca | in drugi italijanski pesniki, so spremenili | C |
zaznamovala vrhunec srednjeveške tradicije. * | Petrarca, | ki velja za prvega pesnika renesanse, je s Soneti | C |
revoluciji leta 1848, v kateri je bil ubit. | Petrarca, | Francesco (1304 - 74), italijanski pesnik in | C |
najpomembnejšo obliko ljubezenske poezije ga je utemeljil | Petrarca. | Francoski in angleški pesniki so si ga prisvojili | C |
Petrarco v Padovi sta bili za naše učni uri. | Petrarca | je trenutno deveta v italijanskem DP, toda italijanska | D |
na svetu, ob izvrstnih domačih odbojkarjih je | Petrarca | pravi zbor reprezentantov od vsepovsod.Za Italijane | D |
odlično igro v polju in prvovrstne protinapade. | Petrarca | ni izjema, in to so naši občutili že na začetku | D |
za oslovo senco - Bi morala Shakespeare in | Petrarca | na sodišče?- Prvi Grenki med je bil napisan | D |
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco | Petrarca, | eden največjih umetnikov renesančne dobe (umrl | D |
dvojezičnih izdajah velikanov svetovne poezije ( | Petrarca, | Shakespeare, Baudelaire, Rilke, Garcia Lorca | D |
Dante/; nerazločljiva splošnost /vulgo: 1375, | Petrarca; | volgo pred l. 1566, A. Caro/; mediokritetnost | D |
je hotel biti France Prešeren kot Francesco | Petrarca | (eden in drugi sta FP), ki je na podoben dan | D |
gregorijanskem koledarju povzpel pesnik Francesco | Petrarca. | S tem dejanjem »vzpona zaradi vzpona« in zaradi | D |
bil italijanski pesnik in humanist Francesco | Petrarca | (1304-74).Dne 26. aprila 1336 po julijanskem | D |
sovražnik Rimljanov kralj Filip povzpel na goro Hem. | Petrarca | se odloči in takole razglablja: kar ni bilo | D |
ričakovati, da ga bo spremljal znanec ali prijatelj. | Petrarca | je vzel s seboj le mlajšega brata in od zadnjega | D |
pozabili na svojo dušo.' Mlajši brat, kateremu je | Petrarca | prečital te besede, ni mogel razumeti, zakaj | D |
nekoč in danes. Prebrali smo, kako je hodil | Petrarca | na provansalski Vetrovnik ali Rousseau po gričih | D |
fantiček ga je navdušil z Lisztovim Sonetto 123 del | Petrarca | in Beethovnovim Klavirskim koncertom št. 2. | D |
1336 na Mont Ventoux povzpel pesnik Francesco | Petrarca, | ki je tako postal prvi znani alpinist. Po | D |
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco | Petrarca, | eden največjih umetnikov renesančne dobe (umrl | D |
Torquata Tassa - ampak brez Petrarce pa ne gre! | Petrarca | je fenomen, začetek evropske lirike.Pravzaprav | D |
bodo pod fresko, na kateri sta naslikana tudi | Petrarca | in Boccaccio, lahko celo jedli.Gostinec Umberto | D |
današnji dan: 1327 Italijanski renesančni pesnik | Petrarca | je v cerkvi svete Klare v Avignonu domnevno | D |
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco | Petrarca, | eden največjih renesančnih umetnikov (umrl 1374 | D |
kjer so živeli umetniki in pisatelji, kot sta | Petrarca | in Boccaccio. Castel dell'Ovo je ogromna trdnjava | D |
življenjsko resničnostjo je od nekdaj zeval prepad. | Petrarca, | denimo, je že od otroških let nepopisno občudoval | D |
možno tudi to, kar je danes videti nemogoče. | Petrarca | je očitno vso stvar še enkrat premisli in čez | D |
ljubezen so opisovali Dante s svojo Beatrice, | Petrarca | z Lauro in tudi naš Prešeren z Julijo. Je | D |
današnji dan: 1327 Italijanski renesančni pesnik | Petrarca | je v cerkvi svete Klare v Avignonu prvič srečal | D |
kraju Arqua v osrčju Evgenije dodali še ime | Petrarca | Pesnik je tam preživel svoja zadnja leta, preden | D |
preživel slavni renesančni pesnik Francesco | Petrarca. | Vas, ki bi bila prav lahko tudi muzej na prostem | D |
prepričani, da ni naključje, da si jo je pesnik | Petrarca | izbral za svoje zadnje bivališče.V hiši, pravzaprav | D |
glasbeniki. Kustos v hiši nam pove, da je bil | Petrarca | rojen v Toskani, toda pozneje je veliko let | D |
nikoli ni prestopila hišnega praga. Francesco | Petrarca | je v palači preživel zadnja leta življenja. | D |
leta 1860 kraju z imenom Arqua dodali še ime | Petrarca. | Barbara Zupanc | D |
današnji dan: 1327 Italijanski renesančni pesnik | Petrarca | je menda v cerkvi svete Klare v Avignonu prvič | D |
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco | Petrarca, | eden največjih umetnikov renesančne dobe (umrl | D |
na začetek bodo postavili ultravplivne sonete | Petrarca | in njegov Canzoniere -, in nekaterim mojstrom | D |
razkošnost, v kateri je užival Klemen VI. Francesco | Petrarca | je imel palačo za brezbožni Babilon, za kanal | D |
današnji dan: 1327 Italijanski renesančni pesnik | Petrarca | je v cerkvi svete Klare v Avignonu domnevno | D |
dosežkov. Čeprav pionirja med humanisti, npr. | Petrarca | in Boccaccio, nista niti prav dosti brala stare | D |
katerih sta v italijanščini pisala Boccaccio in | Petrarca. | Potem ko so z uporabo novega izuma, namreč Gutenbergo | D |
1304 Rodil se je italijanski pesnik Francesco | Petrarca, | eden največjih renesančnih umetnikov (umrl 1374 | D |
desetimi leti me je zanimala čista filozofija, | Petrarca, | literatura ΄...Nikoli pa ne religija. | D |
drugem mestu, v katerem je kdaj živel Francesco | Petrarca | (mdr. v Veroni, Firencah, Vicenzi, Avignonu | D |
Prešeren). Ker se po italijansko reče Liceo | Petrarca, | uporabljajo tudi v naslovih slovenskih šol priimke | D |
Mojstri pesniki in prevajalci Dvojezična ponudba: | Petrarca, | Shakespeare, Baudelaire, Rilke in Lorca v (morda | D |
izšlo pet pesnikov. Med starimi mojstri sta tu | Petrarca | in Shakespeare.Iz prvega je izbiral in prevajal | D |
zbirki (Rilke, Lorca, Baudelaire, Shakespeare, | Petrarca) | , bi bralec gotovo tudi v prevodu pričakoval | D |
leta 1405. 1341 Italijanski pesnik Francesco | Petrarca | je bil na Kapitolu v Rimu okronan z lovorjevim | D |
jezika, ki so ga pomagali oblikovati Dante, | Petrarca, | Galileo ... Veliki italijansko-slovenski slovar | D |
pesnikov (Horac, Ovid). Še pomembnejši vzor je bil | Petrarca; | z njegovimi soneti se je tako imenovani petrarkizem | D |
prinesel motive, slog in metafore, ki jih je | Petrarca | prvi uporabljal.Renesančna lirika je imela povsod | D |
kjer bo 28. in 29. t.m. njihov tekmec slovita | Petrarca. | K. B. Najprej s Slavijo | D |
3), Ukrajina 0 (3), Kazahstan 0 (2). S. U. | Petrarca | znova boljša od slovenskih odbojkarjev Padova | D |
Padova - Italijanski prvoligaš | Petrarca | je s 3:1 (22, 21, -20, 19) dobil še drugo prijateljsko | D |
obredje in nizanje prilik je v literaturi uredil | Petrarca, | začenši z dialogom z Avguštinom, imenovanim | D |
Deveto vprašanje za 3500 evrov. Francesco | Petrarca. | Bo potreben še zadnji izhod, klic v sili. | G |
Prosim, izvolite. | Petrarca. | ..Poskusi klasicizem. | G |
Romantika? Francesco | Petrarca, | romantik.Odgovor bi bil napačen. | G |
recimo Samson in Dalila, Tristan in Izolda, | Petrarca | in njegova Laura, pa Prešeren in njegova Julija | G |
bitje, je mogoče zelo malo reči o njem. Dante, | Petrarca, | Prešeren? Če pa nekoga zelo zasovražiš, oh, | P |
Botticelli, Carlo Collodi, Galileo Galilei, Francesco | Petrarca, | Giacomo Puccini, Niccolo Machiavelli, Gioto | P |
skromno in dolgočasno. Konec koncev sta Dante in | Petrarca | pisala v italijanščini in v latinščini, vendar | P |
italijanščini in v latinščini, vendar je bil | Petrarca | prepričan, da si ga bodo rodovi zapomnili po | P |
kakor ga je med prvimi ubesedil Francesco | Petrarca | : Dovoljeno nam je, da ljubimo filozofske sekte | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |