Po Aristotelu so pametni tisti, ki znajo uvideti, kaj je dobro zanje in kaj za ljudi nasploh. Kardinal se navezuje na pogansko modrost, domnevamo, da po načelu krščanskega humanizma, kakor ga je med prvimi ubesedil Francesco Petrarca: Dovoljeno nam je, da ljubimo filozofske sekte in se strinjamo z njimi, če le niso v nasprotju z resnico. Treba je še dokazati, da je dobro, za katero se pisec zavzema, resnično in ne zgolj navidezno dobro.