petan (4.624)

v vozovih. . / . / stran 29 . / II Jože	Petan,	ki je bil preživel dobrih dvajset let kot krojač	A
z odtrganim ročem v rokah in sedel na tla.	Petan	je osupnil nad toliko predrznostjo in skušal	A
»Korbin? Korbin? Tudi prav,« si je mislil	Petan,	ki se je bil spomnil iz davnih časov tega imena	A
Dostojno je vozil zadaj samo prazni omnibus.	Petan	je pobral ravnodušno roč svojega kofra in ga	A
Takšna suknja brez gumbov zadaj!« je zmajeval	Petan	z glavo in vihal nos nad zanikrnim krojačem	A
vabil goste hotel Žvarovlje, ko se je peljal	Petan	mimo.Bolj sramežljivo so hrepenele po tujcih	A
rožmarin; za okni pa so skriti prežali domačini.	Petan	je videl prav malo te krasote; zakaj zmračilo	A
obraz, ki se je sramoval očitne radovednosti.	Petan	se je pogajal s kočijažem zaradi plačila.Trdil	A
jezil kočijaž. »Našil ga bom sam,« je dejal	Petan;	»vi pa si dajte našiti gumbe zadaj, da bo suknja	A
dobi za večerjo. »Zame je vse dobro,« je dejal	Petan,	ki ga je nekoliko vznemirjal gosposki dogodek	A
Korbinu milijonar iz nemških krajev. Gospod	Petan	si je bil prižgal pipo navadnega tobaka, zadovoljen	A
in duhala po zraku. »Tudi dobro,« je dejal	Petan	in kadil mirno naprej.Ni se spominjal, kdaj	A
legel v svežo posteljo. Drugega dne je vstal	Petan	pozno, ker si je mislil, da se mu ne mudi nikamor	A
sinoči niste postavili venkaj.« »Oh,« je menil	Petan,	»saj jih lahko osnažim sam.« »Sami?« se je čudila	A
jih prinesem nazaj.« »Tudi dobro,« je dejal	Petan	in sedel za mizo k zajtrku. Zdelo se mu je,	A
Toda čakala je dolgo. Zakaj	Petan	se ni mogel ločiti od krasnega razgleda, ki	A
jasnem polju svetle ceste. . / . / stran 36 . /	Petan	si je bil zapalil pipo in užival zložno to krasoto	A
»Urša, ali si še živa?« je dejal prijazno	Petan,	ki jo je takoj spoznal.»Ali nič ne poznaš več	A
»Ta me je pa lepo sprejela,« se je obrnil	Petan	h gostilničarki, ki ga je grdo gledala.»Poglejte	A
koče in samokolnico si poiščem na dvorišču.«	Petan	se je napotil h Gostiču in prijazno odzdravljal	A
utegnil odložiti vil, ko je tekel v vežo.	Petan	je prijazno kimal vsem skupaj in stisnil roko	A
svoje rojake tako dober vtisk. Doma je odklenil	Petan	vrata in stopil v zapuščeno kočo.Veža je bila	A
je bil prevaril Korbinko, ne njih. Kosil je	Petan	opoldne pri Gostiču in razlagal tam domačim	A
tako hitro šel?« »Kaj sem pa hotel!« je dejal	Petan.	»Sestra Urša bi mi bila tako ali tako vse skazila	A
pol mestno oblečeni. »Zefa in Cila,« je dejal	Petan	in jima pokimal.»Ali sta že tukaj?	A
»Počakajta, da se beseda uleti!« je menil	Petan	in ju vabil, da naj sedeta.Toda hčeri nista	A
skrivala za sestro. »Tu imata ključe,« je dejal	Petan.	»Jaz pridem kmalu za vama.«	A
»Nekoliko slovensko znata tudi,« je dejal	Petan;	»toda hoteli nista, da bi vsak razumel, kaj	A
dve takšni hčeri?« »Za vino pa nič,« je dejal	Petan.	»Te navade jaz nimam.	A
korak in veselo požvižgavanje. To je bil oče	Petan,	ki se je vračal zadovoljen domov. Zefa se še	A
zdihnila. »Seveda, ljuba duša,« je razlagal	Petan,	»ker so kravice na planini.Ti ne veš, kako žvenkljaj	A
že govoriti. . / . / stran 55 . / III Jože	Petan	se ni še mogel prav lotiti dela.Domač zrak ga	A
je dal izkupiti. »Izkupiti nisi dal veliko,	Petan,	« je dejala gospodinja; »zapil pa si eno krono	A
eno krono.« »Ali ne bo nič manj,« je dejal	Petan,	»ker smo prijatelji?« »Tam je tarifa,« je dejala	A
gospodinja. »Tarifa gor, tarifa dol!« je dejal	Petan,	ki je vedel od Gostiča, da velja za gostilničarje	A
. / »Kje pa je bila tarifa,« je nadaljeval	Petan,	»ko sem bil prvič pri vas?Večerjo sem dobil	A
adijo, zbogom, pozdravljeni!« se je odpravil	Petan	in premišljeval gredoč, če bi vendar ne ovadil	A
osoren glas: »Kdo je?« »Nobeden drug,« je dejal	Petan	in stopil prihuljen v temno sobico, kjer je	A
postelja tako razdejana. »Po kaj?« je dejal	Petan	in sedel na edini stol, ki je bil v sobi.	A
Ko boš boljše volje, se bova še kaj videla.«	Petan	je šel počasi proti domu in premišljal ljubezen	A
»Ali me hočeš zapustiti tudi ti?« je kimal	Petan.	Cila ga je pomirila, da bo samo čez dan delala	A
revno, a lično in prijazno. Za mizo je sedel oče	Petan,	pred seboj je imel kos mesa in odmašeno buteljko	A
snubit.« »Bodi brez skrbi, Zefa!« je dejal	Petan,	prigriznil in pil.»Kolikor sem slišal jaz, je	A
šivanju ko pri pijači. »Od šivanja,« je razlagal	Petan	in sedal počasi k oknu, »bom vzel jaz slovo	A
naročala, da naj govori rajši manj in pametno.	Petan	ni bil v nobeni zadregi.Sprejel je Ivana ravnodušno	A
Miza ponuja.«	Petan	je zasedel častno mesto in začel ponujati in	A
stanovanje,« je menil. »To je Cilina roka,« je dejal	Petan.	»O tudi Cila je zlatega denarja vredna.	A
zbogom, pozdravljena!« jima je zaklical v slovo	Petan	in sedel spet za mizo. Ko je prišla Cila zvečer	A
Ivanova snubitev ni ostala tajna, za to je skrbel	Petan,	ki se je z njo po pravici ponašal po vsem Šmihelu	A
k sebi, da ne bo nadlegovala tujih ljudi.	Petan,	ki je slutil, da ima sestra nekaj denarja, se	A
strmo v oči. »Še zmeraj dela zdrahe,« je dejal	Petan	in začel razlagati, da je on pravzaprav res	A
možem v tej koči; stanovala bosta tukaj samo on,	Petan,	in Cila, in to jima bo tem prijetnejše, ker	A
jeze in obupa so se udrle Cili po licih. Oče	Petan	pa ni bil v nobeni zadregi, ker se mu je za	A
« »Ali me hočeš pustiti samega?« je prosil	Petan.	»Pospravljat vam pridem še; spala pa ne bom	A
pričo gospod major, Zefi gospod Tomažon. Oče	Petan	je dobil za odškodnino par litrov vina, suho	A
. / Neke nedelje zvečer je spet dokazoval	Petan,	kako nespametni so naši ljudje, trem možakom	A
kron. »Prav se ji godi, neumni babi,« je dejal	Petan.	»Dandanes imamo hranilnice, posojilnice, banke	A
Gostič, ki ne umeješ teh reči!« ga je zavrnil	Petan.	»Nikoli, pravim,« je popravljal krčmar, »ker	A
Nikoli, pravim,« je popravljal krčmar, »ker ima	Petan	ves denar naložen po bankah in posojilnicah	A
denar naložen po bankah in posojilnicah.« »	Petan,	drži se!« je spodbujal Tomažon.»Kaj bi zabavljal	A
Gostič, ki si tako pameten,« se je zagovarjal	Petan,	»ali nisi poslal ravno ti lansko zimo hlapca	A
‒ Ali ni tako?« »Res je tako,	Petan.	Dobro si mi svetoval; zato pa pij!	A
pa vse ušle,« je dejal Gostič. »Siromak si,	Petan.	Snoči sem te videl, ko si popravljal plot.«	A
že spet na tleh,« je pripomnil sosed. »Kako?	Petan!	Ali so mislili fantje, da so še dekleta v hiši	A
plotnik, pa je polomil ves plot. Kaj pa zet,	Petan,	ali še zmerom popotuje? Vsa dota pojde.«	A
Vsi so vedeli, da fantoma nekaj ni všeč.	Petan,	ki ni mogel trpeti slabe volje, je poklical	A
tujca.« »Andrej, ti govoriš modro,« je pritrdil	Petan.	»Kaj bi bil jaz danes, če bi ne bil prehodil	A
kupovati iz prve roke, brez prekupcev.« »Ej,	Petan,	po vsak žebelj ne boš letel v tvornico, in ni	A
drugod vse boljše, bi tujci ne hodili k nam. Ti,	Petan,	si moral iti na tuje, ker te je bil brat pregnal	A
»Tale dva ptička sta pa godna,« je dejal	Petan.	»Težko ju bo držati v gnezdu.«	A
strašit.« Strašil je pa takrat po bližini stari	Petan.	Zmanjkalo mu je bilo spet drobiža, in napotil	A
zapustili Gričarka in Korbinka sobico, je bil	Petan	že notri.Ženski ga nista bili opazili.	A
Ženski ga nista bili opazili. Tudi	Petan	se je stresel, in koža se mu je hotela ježiti	A
pripovedovati, kako je Cila rešila Andreja.	Petan	si je oddahnil in poslušal tem pozorneje, tem	A
prijeti se ga mora kakor ulita.« »Prve koline,	Petan,	« je dejala Gričarka, »pošljem tebi, ker si zapuščen	A
sožalje ob bridki izgubi, ki ga je bila zadela, in	Petan	je spodobno skremžil obraz in menil, da je bila	A
hvaležnosti kaj primaknila,« je govorila Korbinka.	Petan	je bil sicer prišel nekoliko pogledat in poprašat	A
mislite vi, da imam jaz od Uršine smrti?« je dejal	Petan.	»Koliko pa mislite da je imela denarja Urša?	A
imela denarja Urša?« Nekoliko v zadregi je bil	Petan,	toda ne toliko, da bi se bil prenaglil ali zaletel	A
potrdim jaz lahko s prisego.« »Poslušaj me,	Petan,	« je dejala Korbinka; »ampak za zdaj naj ostane	A
vi, da je zdaj ta denar?« je oprezno osupnil	Petan.	»Mislim pač, kje bi bil; ne vem pa ne.«	A
Jaz sem vam prav hvaležen, gospa,« je dejal	Petan	pomirjen, »da se zame potezate, kakor se spodobi	A
mnogo skusil po svetu.« »Jaz sem ti povedala,	Petan,	kar mi je bilo na srcu; ti pa stori, kar hočeš	A
kaj bi se vlekla jaz!« Pri Korbinki se je bil	Petan	dobro držal, kakor se mu je zdelo.Ko pa je šel	A
če bi hotel zahtevati Jože svojo pravico.	Petan	je obljubil tudi njej, da si hoče dobro premisliti	A
osebenjka Urša Petanova, dninarica in beračica. Jože	Petan	pa se je odpeljal na Gornje Štajersko. VIII	A
ob Uršini smrti. Zanašala se je bila, da bo	Petan	podregal v sumno gnezdo; toda ta Petan, ki se	A
da bo Petan podregal v sumno gnezdo; toda ta	Petan,	ki se je sicer toliko ustil, se je pokazal v	A
svojo mlado ženo po svetu, tako se je veselil	Petan	svojih starih prijateljev v tujini in spravljal	A
teže, nego je bilo njemu ljubo. Upal je bil	Petan,	da se bo razburjenost zaradi Uršine smrti polegla	A
rešetati to čudno zadevo. Kamorkoli je prišel	Petan,	kogarkoli je srečal, povsod je slišal najprej	A
»Vi me hočete imeti za norca,« se je branil	Petan	v Gostičevi krčmi. »Ali mislite, da sem res	A
Ali mislite, da sem jaz vaš norec?«	Petan	se je tako razjezil, da so ga morali miriti	A
se govori, naj se pametno govori!« je dejal	Petan.	»Ali se to spodobi, da možje otrobe vežejo in	A
Predsnočjim se mi je prikazala prvič,« je dejal	Petan.	»Do enajstih smo sedeli tukajle; saj veste.	A
Tukaj se je dobro otresel svojih prijateljev	Petan.	Drugod so ga nadlegovali in milovali naprej,	A
pot naj nastopi, da pride do svoje pravice.	Petan	je poslušal milovanje rad, dobre svete je pa	A
/ stran 167 . / S temi nazori ni ustregel	Petan	nikomur.Vsi so zahtevali, da obrne on sam, in	A
na katero je bil pozabil, ko je možil Zefo.	Petan,	ki se je obračal sem in tja, od koder se je	A
potegniti vsak človek.« »To je res,« je dejal	Petan	in primaknil kupico, da mu je mati še nalila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani