Toda čakala je dolgo. Zakaj Petan se ni mogel ločiti od krasnega razgleda, ki se mu je kazal skoz okno. Videle so se v zračni daljavi planine, pred njimi temni hribi in zeleni griči, po gričih bele cerkvice, pod njimi pisana ravan, in na vse strani, gor in dol, so se vile, se skrivale po gozdih in belile po jasnem polju svetle ceste.