nova beseda iz Slovenije
Daljši molk, potem Marek skoraj nekoliko | obupano | na pogradu, medtem ko Dedal hodi po prostoru | A |
namreč tudi montanistiko, veste. ANASTAZIJA ( | obupano) | : On jih ni zmetal v jame. Filibert ... kaj | A |
Honza izgine. NELA ( | obupano) | : Tak strahopetec je, Honza.Saj ga imam vseeno | A |
prevezanim vratom, na postelji, vprašujoče in | obupano | se z očmi ozira okrog sebe.Od daleč je slišati | A |
muči, da bi prerezala trd kos mesa in potem | obupano | povesi nož.Trubar gre k njej in ji pomaga. | A |
Drohojowski, oba. Simon skrušen, nekaj časa | obupano | premišljuje. SIMON: Še nekaj mi je prišlo | A |
Ko začne Prvi bolničar govoriti, ga Doberman | obupano | opazuje in sega h krožniku.Pri sosednjih mizah | A |
pravo, da so neki zakoni, kaj? KLARA (se | obupano | nasmehne): Še zmeraj si stari Simon. Takega | A |
znanost. Popravimo, kar se še da popraviti. (spet | obupano) | : Pa kako, zaboga, si mu odrezal nogo?Saj ne | A |
JOŽEF: Da se, da. FRANC | obupano | : Stvar postaja zares obupna. JOŽEF: Ne še | A |
kosmato moško nogo, pa čeprav njegovo. JOŽEF | obupano | : Nič ne razumeš.Zdaj ne gre za to, kdo je kaj | A |
filozofi, kadar imajo omelo v rokah. FRANC se | obupano | obrne k Jožefu, pestuje roke: Si videl, kaj | A |
da sem prišel v ta strašni propad ... Tiho, | obupano: | O Bog, o Bog, - kaj ni poti nazaj?- | A |
Kolovoz je bil slab. Žef se je | obupano | oziral po strmini in po visokih gorah.Zdele | A |
»Kakšne rožice!« je vzkliknila teta in | obupano | zavila oči proti sajastemu kuhinjskemu oboku | A |
Ali želite kuhane ali pečene?« »Oh, Luka!« je | obupano | vzdihnila žena in zavila oči proti nebu.»Govori | A |
Janez in mrko gledal. »Zakaj?« je Okrogličar z | obupano | naveličanostjo vrgel roke kvišku.»Zato, ker | A |
oddahnili in nekaj časa molčali. Potem pa je norček | obupano | zastokal: »Tantadruj, kako bom zdaj | A |
ta Poviškaj, tisti s kilo, obesil«, je župnik | obupano | objel svojo lesketajočo se plešo, izustil najhujšo | A |
Saj gre zares ... in -« je zacepetal z nogami, | obupano | razširil svoje lopataste roke in pogledal v | A |
truščem, kakor bi ga klicali pred sodni stol. | Obupano | se je zgrabil za kuštravo glavo, se zgrudil | A |
je pritekel z ulice, na kateri so streljali, | obupano | se je oziral okrog sebe, da bi se skril v kakšno | A |
Zdaj se je prodaja ustavila. In ko mlajši moški | obupano | dvigne roke nad velikimi, še nerazsekanimi koluti | A |
črevesju), zdaj zločinec posili devico (Doroteja je | obupano | zavila oči), zdaj krivoverci onečastijo sveto | A |
strahoten molk. Baltazar Kazelj Locatelli se je | obupano | oziral k Doroteji, oče in mati sta začudeno | A |
Ni šlo. Sedel je na tla in | obupano | razmišljal.Srajco, samo eno srajco, dobri ljudje | A |
polili? Po srajci mi kaplja, reče čemerno in | obupano | gleda črn madež, ki se razliva po beli tkanini | A |
združenima silama? Vpije, nazadnje se umakne in | obupano | dvigne roke. V prostoru je nastala tišina | A |
je imel povešeno na prsi, njegove oči pa so | obupano | tavale po tleh, kjer so ležali pomečkani kosi | A |
manjkalo, da se ni znašel pod kolesi. Prior je | obupano | zmajeval z glavo, ko mu je eden od oficirjev | A |
in šotorska krila, pod oboki se je razleglo | obupano | vekanje ovac, ki so jih klali, od nekod so se | A |
ko so bili umirajoči že mrtvi, so poslušali | obupano | vpitje umirajočih mrtvakov, ki niso mogli v | A |
zakopal v dlani in, klečeč ob postelji, začel | obupano | in brez solz ihteti. V tihem novembrskem | A |
mu ima povedati. »Uničil?« Gregor se je | obupano | ozrl po stanovanju. »Pogorelec si. | A |
videl Meg Holick? Gregor odkimava. Gori, Fred | obupano | kaže na balkon, gori je.Videl sem jo. | A |
lica. Kolikokrat sta se s sivolasim sodnikom | obupano | spogledala, ko je postalo jasno, da očitnega | A |
Odložil je slušalko. | Obupano | se je ozrl k svetlolasemu ljubitelju muck na | A |
kakšni galeriji. Spomnil se je na njeno nekoliko | obupano | pitje v času Mardi Grasa.Ali ji je sploh kdo | A |
je njihovo krščanstvo, zaboga. Ne, je Ondra | obupano | odkimal, tega si midva, Srednjeevropejca, sploh | A |
je prvič pogledala. Zdi se mi, da nekoliko | obupano, | kakor da prav ta trenutek počne nekaj, kar je | A |
bolan od prejšnjega večera in čudno razdražen. | Obupano | me je pogledala, kakor da je z menoj nekaj narobe | A |
trči v židovsko vprašanje, zakaj ko bo pozneje | obupano | spraševal, kako se imenuje ta čudna ulica, mu | A |
zaradi abesinskega cesarja ali pa zato, ker sem | obupano | v spominu iskal vse prostore tega mesta, kamor | A |
potegnilo pod ladjo, zdelo se mu je, da je vstala. | Obupano | se je ozrl, ni vstala.S kotičkom očesa je ujel | A |
se ne sme delati na lastno pest? Kostrin je | obupano | zmajal z glavo.- Jaz, je rekel, jaz sem hotel | A |
sredstva?« »Helikopterji,« je zaklical Mrak | obupano, | »gasilci, mobilizacija rezervistov, oklepna | A |
Nobene druge, sem rekel, po svoje tudi nekoliko | obupano, | razen te, da napademo mi. Vzel sem krpo in | A |
104. Eleazar je | obupano | opazoval plamene, ki so požirali zidove in stolpe | A |
srcu gnal, mu je bilo nedoumno. Potolažil je | obupano | ženo in se takoj z njo napotil v Ponižnovo stanovanje | A |
Kranjsko, posvetilo je spet upanje v njegovo | obupano | dušo.Star berač, ki je prehodil devet dežel | A |
navzlic plemenitim svojim namenom na cedilu z | obupano | nevesto in Četverno nameravano deco. In imej | A |
To je preveč! Ljudstvo je | obupano | in mrmra in je uverjeno, da je vsem vremenskim | A |
legel, gospod svetnik je šel v kuhinjo do Urše. | Obupano | je sedela pri mizi, tiščala obraz v koteninasti | A |
gosposki turist. Ko zagleda starega moža, ki je | obupano | premišljeval, kaj bi ukrenil, ga pozdravi: | A |
puhne v drugo. . / . / stran 71 . / S hrasta pa | obupano | zavpije romar: »Ta bela!‒ Molite zame!« | A |
našla. ‚Vse je zaman, vse je zastonj,‘ je spet | obupano | pomislila in zbala se je, da bo vsak čas tako | A |
misli, da je spodaj v mestu tako nemirno, in | obupano | zavpila: »To je vsem jasno! | A |
moramo.« Ana je stopila k Jožetu in mu rekla z | obupano | odločnostjo, čeprav so ji drhtele ustnice: | A |
te prosim, pojdi domov.« »Brez tebe ne,« je | obupano | zavpila Ana, ko ji je pustil do besede. »Brez | A |
otrpnila. ‘Nikoli ga ne bom razumela,’ si je | obupano | rekla. ‘Kako naj me ima rad, če se mi niti ne | A |
tam kaj vprašal, in nazadnje celo potolažil | obupano | starko, češ da mu že verjame, saj dobro pozna | A |
ki ga je nezakonskega pustila na svetu in šla | obupano | v smrt, ko ji je prejšnji tolminski sodnik, | A |
župnije. »Vse nam bodo obrali drugi...« je ata | obupano | zmajeval z glavo.Z ljudmi se ni rad prepiral | A |
trenil po Janezu. »V mlado, zbegano, morda že | obupano | srce si ji dal toliko veselja, da se gotovo | A |
jo le dobili.« In ko je videl svojo ženo vso | obupano, | vedno jokajočo in molčečo, celo kadar je z malim | A |
žene pa oklepale svojih mož. Vse je bilo | obupano. | Le Mirko in njegovi prvi tovariši, med njimi | A |
Ivan brez slovesa. Našel jo je vso objokano in | obupano. | Ali njena toga se je spremenila hitro v radost | A |
cerkve. Zunaj ga je dohitela mati, ki ga je | obupano | klicala. Danijel jo je zagledal in se ustavil | A |
Zakaj vas nisem poslušal, zakaj?« Gab je | obupano | gledal v goščavo in klical ubegle ovce: »Bica | A |
popravlja, zavezujoč si ga pod brado, in javka | obupano. | *** V Franc | A |
Italijanski vojaki in oficirji so hodili počasi in | obupano | sem in tja. Nekateri so čepeli in topo zrli | A |
Okrog njiju je bilo polno domače robe. Stara sta | obupano | gledala, kako gori hiša, v kateri sta toliko | A |
Studenec je bil suh, onadva pa žejna. | Obupano | sta gledala drug v drugega.Bila sta lačna, poraščena | A |
tožila. »Le kaj naj storim?« je spraševala | obupano. | »Nič!« je rekel župnik. | A |
robcem, Mirtič se oglasi vnovič čisto rahlo in | obupano: | »Nikoli več se ne bomo videli!« spregovori in | A |
robcem, Mirtič se oglasi vnovič čisto rahlo in | obupano: | »Nikoli več se ne bomo videli!« spregovori in | A |
Rada te imam.« Obesi se mu okrog vratu, | obupano | ga poljubi in noče več izpustiti. »Saj veš, | A |
sem nadaljevati, a ni šlo. Naposled sem že | obupano | sklepal, da je ploščica preprost rovaš, na katerega | A |
Potem se vsaj ne podpiši,« je zaprosila in me | obupano | gledala. »Podpisal se bom. | A |
se lahko zlili v pesem. »Ne razumem te!« sem | obupano | kričal.»Mana, zakaj si odšla? | A |
Ana, vsak moški bi si te poželel,« ji poskušam | obupano | dopovedati.»Vendar me moraš razumeti ... | A |
razumi vendar, tako so želeli predniki,« je | obupano | zastokal Harp.»Zaradi tega nisem nič manj ljubil | A |
očimu v objem. »Oče, zakaj me ni maral?« je | obupano | vprašala in se ga oklenila kot zadnje opore | A |
Kaj naj naredim? Povej mi, kaj naj naredim?« | obupano | vprašuje Ksena in stresa prijateljico. »Rada | A |
« »Mama,« | obupano | zaprosi Ksena, »nikar.Ne pripoveduj mi vsega | A |
vsemi identifikacijskimi pripomočki pretežavno. | Obupano | si Ksena grize ustnice.Morda pa je le majhna | A |
me izsiljuješ, Rod? Bi rad občeval z menoj?« | obupano | vpraša Ksena, ker ne dvomi, da bo naredil, kar | A |
oparjena. »Kaj sem storil napak?« še enkrat | obupano | vpraša. »Nič. | A |
Nato ji položi dlan na oznojeno čelo in jo | obupano | prosi: »Zberi se, Ksena, in odgovarjaj po resnici | A |
mi res naklonjena, kot praviš, mi pomagaj,« | obupano | vzdihne Ksena. Izpraševalka pa užaljeno obmolkne | A |
me boš morala potolči, da me boš priklopila,« | obupano | sikne Ksena. »Dražiš me s svojo trmo. | A |
»Za mano!« Imajo me, je | obupano | pomislil Pankr in si že predstavljal, kako razglašajo | A |
pa mulec noče ubogati,« je odgovoril sluga | obupano. | France je tedaj sklenil, da bo sam ukrotil nesramnež | A |
Nervozno. | Obupano. | Rušečo.Trmasto. | A |
skromno bodočnost svojo in otrok. Pisala je možu | obupano | pismo, rotila ga, naj se spametuje. Zadnjikrat | A |
mogoče, da je resnica?!« je izpraševala Tilda | obupano. | In vendar je vedela, da je gola, strašna, ali | A |
Naslonila se je na mizo in je neutešljivo in | obupano | zjokala. Vsa zmedena je stala Lena pred njo | A |
»In kaj misliš početi?« ga je vprašala mati | obupano. | »Vpiši me v kak trgovski tečaj, v enem letu | A |
vprašala, ali Mitika je vpila še strašneje, še bolj | obupano. | Skrili so punčko, a jaz sem nosila Mitiko po | A |
in sama! Malo se še ozre naokoli, potem pa | obupano | zajoka. Hitro skočiva z Vlado k nji, jo potolaživa | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |