Ni bila prva Petrova ta pot. Navadil se je bil nanjo iz bolnega hrepenenja po materi, ki ga je nezakonskega pustila na svetu in šla obupano v smrt, ko ji je prejšnji tolminski sodnik, sedanjemu oče, grozil, da jo postavi na sramotni kamen in zapre kot lovačo. Ko je videl Duša biriča, ki je ribe lovil, je zamrmral: »Pokazati mu moram, naj se me boji, ker sem coprnik.«