nova beseda iz Slovenije
Nocoj, Nina, te ljubim! NINA iztegne | nalahko | roké. MRVA šepetaje: Tako temno je tukaj | A |
se skloni čisto blizu k nji. FRANCKA se mu | nalahko | brani: Maks... V štacuni so zazvonila vrata | A |
razvedrila, so lepe knjige v omari... Se dotakne | nalahko | Franckine roke: In, Francka, da bi imel vrhu | A |
Čakaj, falot, jaz te bom! Prime Franceljna | nalahko | za uho, Francelj se smeje. PEPČEK: Je rekel | A |
MAKS: Jaz. KANTOR se | nalahko | dotakne njegove rame, se zasmeje in stopi par | A |
dotaknem tiste kočljive stvari, ki sem vam jo bil | nalahko | že omenil.Doktor Gruden je sicer moj prijatelj | A |
naj se mrači ... Prime jo za roko, ona se mu | nalahko | izvija. DVANAJSTI PRIZOR Prejšnja | A |
pozabljen, siromak na cesti. Ali takrat se | nalahko | zgane v njegovem srcu, že se giblje in se širi | A |
hiši za vrati, ki so komaj vidno priprta in se | nalahko | zapirajo, ko gre mimo njih.Naj spet kaj skuhajo | A |
oknoma pa oblizuje sonce samo po gornjem robu. | Nalahko | in onemoglo ga poliže, kakor jetična muca svoje | A |
šepnila mama. . /\ .. stran 67 . \/ Budilka pa je | nalahko | drdrala; in zjutraj ne bo nič zbudila očeta | A |
samogibno je spodvila spodnjo ustnico in jo | nalahko | stisnila z majhnimi zobki. »Giulia!« je spet | A |
je stal ob mizi kot v zemljo vkovan bor; samo | nalahko | se je zibal, kakor da ga guga veter. Karlinca | A |
je rekel Janoš o roki, ki jo je razkuževal | nalahko, | kakor malemu bratcu, sinčku daljne domovine | A |
ki se širi izza motornega čolna, ga najprej | nalahko | ujčka, nato pa ga naenkrat izpodnese v široko | A |
He he...« In | nalahko | spusti peresnik, da brni kakor kavčuk pred njegovimi | A |
držita za roke. Pa tudi krotko zasanjana, ko ji | nalahko | poboža z ustnicami lice.Ko pa jo je prejšnjo | A |
je rekel in se nasmehnil. Mislil je: Čisto | nalahko | se ji približati.Mislil je: takó rahlo, da se | A |
obrnil proti sebi njen vitki život; in počasi in | nalahko | skuša pritisniti k sebi njene prsi.V njegovem | A |
»Oh, poskusi.« Ko jo je | nalahko | objel, je vitko telo živo vzdrhtelo kakor ujet | A |
se pomalem suši, samo spodaj ga krotka voda | nalahko | razgibava.Ob dotiku skromnega vala mah zaplava | A |
Potem so vozovi trčili in se ustavili. | Nalahko | je skočila z visoke stopnice, da se je nasmehnil | A |
previdno dvori krotkim žarkom in z zapeljivim dihom | nalahko | premika liste. »Davi je vse drugače šelestelo | A |
zraku; kraki na hrbtu ležečega jastoga. Telo pa | nalahko | stoče, komaj slišno hrope od krčevite telovadbe | A |
koncu. Vse je bilo tiho, samo pri aparatu je | nalahko | brbrala bakrena zaklopka, kakor tedaj, ko aparat | A |
Hiše so bile tihe, samo v radiu nekje je še | nalahko | igralo.A zakaj naj bi ne tekla, si je mislil | A |
pojdiva.« Vračala sta se po poti, ki se je | nalahko | spuščala navzdol skozi gozd, prah na tleh pa | A |
ne bo nič rekla. Tedaj pa se je njena dlan | nalahko | in nepričakovano vtihotapila v njegovo desno | A |
je bila skromna pritožba, in njena roka se je | nalahko | zganila, kakor da se hoče počasi izviti iz njegove | A |
njeno roko v svoji, objel okoli pasu. Ko jo je | nalahko | upognil vznak, so njune ustnice rodile stik | A |
šum v predoru in prav gotovo je mislil, da se | nalahko | približujejo avtomobilske gume; zato je vzdignil | A |
in zbrano gledala predse. Tedaj je on najprej | nalahko | stisnil njeno ramo z desnico, nato je prav tako | A |
stisnil njeno ramo z desnico, nato je prav tako | nalahko, | kakor da bi pazil, da se ne bi prebudila, zvrnil | A |
uprt vanjo, tako da so nji kakor same po sebi | nalahko | vzdrhtele ustnice. Vzdignila se je na prste | A |
voditi, se ti ne zdi?« Gledala je kvišku in | nalahko | drsala s čevljem po prodnih kamnih. »Seveda | A |
ujetnik igrivo neizprosnega telesa, ki ga je | nalahko | potiskalo vznak. »Ej, ti,« je smejé rekel, a | A |
kolena in se obenem tiščala k njemu, on pa je | nalahko | položil roke na njen pas; komaj dotaknil se | A |
»Zbogom, mama!« In ona je samo | nalahko | zganila ustni in me pogledala.In jaz sem zbežal | A |
hoje me preseneča. Kot divja žival v pragozdu | nalahko | stopa proti meni, se ustavi, prežeče postoji | A |
nebesnem oboku. Tiho je prihajala ljuba noč in | nalahko | kakor mati, ki se boji, da bo zbudila speče | A |
‒ ji je smehljaje odvrnil Jaka. Anica se je | nalahko | nasmehnila, pobrala stvari, ki jih je nakupila | A |
Dobro jutro!« Lovec me ni začutil, ker sem šel | nalahko | in previdno po stezi.Moj pozdrav ga je predramil | A |
v roki vojaka. Spiridion je odpahnil duri, | nalahko, | da niso zaškripale v tečajih.Vojak se ni ganil | A |
trepeče nad sedmerimi glavami, zatrepeče ter sede | nalahko, | oprezno in vdano na nedolžno plešo Koerberjevo | A |
Ves je bil spremenjen, celo lica so mu bila | nalahko | zardela. ”Samo šala je, zelo neumestna šala | A |
položil roko okoli vratu in da mu nisem branila; | nalahko | in prijazno sem umeknila glavo, če se je sklonil | A |
zasopel globlje in . / . / stran 75 . / trenil | nalahko | s trepalnicami.Mati je stala na pragu s svetilko | A |
gorelo ob odru. In zgodilo se je takrat, da so se | nalahko | odprle njegove oči, ozrle se k meni in zaprosile | A |
Njene velike oči so sanjale; glava je bila | nalahko | upognjena, roke so bile sklenjene v naročju | A |
in ne ve več poti. In ko se je zvon samo še | nalahko | zibal, je stokalo še zmerom od daleč in Tonetu | A |
veliki, v belo platno zaviti lestenec se je | nalahko | zazibal - oglasilo se je, kakor da bi brusil | A |
zagrinjalo, prišla je, glavo sklonjeno, obe roki | nalahko | iztegnjeni, obraz smehljajoč, miren, brez strahu | A |
bilo več od nikoder. Zašepetalo je še kdaj | nalahko, | kakor da bi podrsala dlan po šumeči odeji. | A |
ugledala rdečenoso, črno damo in podbradek se ji je | nalahko | stresel in se je tresel še ves čas, ko so stopale | A |
od rumenega usnja. Stopil je k Tini in se je | nalahko | nasmehnil. »Kako je, Tina?« | A |
je bil nekdo zraven postelje in mi je položil | nalahko | roko na oči in zaspala sem...Ali zjutraj, glejte | A |
šopirilo, ježilo, perotnice so zamahovale, najprej | nalahko, | potem zmerom bolj hitro in srdito hreščeč glas | A |
bleda, trepetajoča. Vzela ga je v roko, varno, | nalahko, | nesla ga je k postelji, kjer je sedela Malči | A |
stropu; veter je bil zunaj in okna so se časih | nalahko | stresla; zagrnjena so bila slabo in zimska noč | A |
slaščičarnice. Prihajali so angeli, zamahovali so | nalahko | z belimi perotmi, da ji je dihala v lica prijetna | A |
zgrabili so postelj in so jo vzdignili; zgenila je | nalahko | s trepalnicami, ali težke so bile, kakor lesene | A |
je po licih, po laseh bela roka, zdrknila je | nalahko | navzdol ter se doteknila njene rame, robca na | A |
posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in | nalahko | plapolajo velike bele peroti.Videle so tudi | A |
In vendar je duša v njih. Časih zašepeče | nalahko, | v trenotku od Bogá poslanem se zasmeje komaj | A |
Takrat zaškripljejo duri, odpirajo se polagoma in | nalahko. | Šviligoj vzdigne glavo. | A |
nekdó prijel za kolena in pod pazduho ter ga | nalahko | položil na zemljo.Zatísnil je oči ter zaspal | A |
prijemalo je za kljuko, poskušalo, stresalo | nalahko. | Bolna napetost je bila na razoranem obrazu, blazno | A |
Trenila je s temnimi trepalnicami in obrvi so se | nalahko | strnile - senca je šla mimo. Na spomlad je | A |
in plameni najinih pogledov so se strnili. | Nalahko | je šumela njena obleka in ta plašni šum se je | A |
se muzali zadovoljno. Ženska se je poklonila | nalahko, | brcnila je z nogo in je pritisnila roke na prsa | A |
lepimi kodri in inteligentnim obrazom, se je | nalahko | poklonil, ozrl se po dvorani ter izpregovoril | A |
uvaževanja vredni. Krilil je z desno rokó, časih | nalahko, | časih energično, da so mu uhajale manšete preko | A |
čudovito tiho; drevje je šumelo tako boječe in | nalahko, | kakor bi šele čakalo pozne noči.Globoke sence | A |
ga je tesno z obema rokama in njene prsi so | nalahko | vztrepetavale od ihtenja. ”Kakó bi mogla | A |
videl sam neizmerni temni gozd; vrhovi so se | nalahko | pripogibali, ko da bi krilila preko njih nevidna | A |
tleh. Tu je bilo tiho; drevje je šumelo takó | nalahko, | kot da bi se čuli samó koraki prihajajočih sanj | A |
zakonov kakor muha v pajčevini; če brcne še takó | nalahko | in previdno, zadrgne se mu zanka krog vratú | A |
Zbogom; Hanca!“ . / . / stran 134 . / Samo | nalahko | se je še zibala vrv, utihnila je pesem, strepetal | A |
”Zdaj pride ... s častjo in slavo!“ Samo | nalahko | so se zgenile ustnice; samo nalahko se je nasmehljalo | A |
“ Samo nalahko so se zgenile ustnice; samo | nalahko | se je nasmehljalo srce, ni moglo zavriskati | A |
friziranih laseh. Šumela je gospa mimo njega, | nalahko | je povzdigala dolgo krilo, kakor učiteljica | A |
sam?“ je zaklical učitelj. Opotekal se je že | nalahko, | na čelu so se mu sprijemali potni lasje. | A |
postala ob zidu in je gledala proti drevoredu. | Nalahko | se je zibalo temno drevje; tam daleč, v somraku | A |
ga pogledala z vprašujočim očesom. Mate se je | nalahko | priklonil, ona se je nasmehnila in je ostavila | A |
Amerikanec mu je pogledal hladno v obraz in je | nalahko | potrkal po mizi s stisnjeno pestjo. ”Ali | A |
Hanca, da ne vem, kako bom dospel do konca ...“ | Nalahko | se mu je tresel glas. ”Pa že pojde, kakorkoli | A |
je in sopla nemirno, veter je bil zunaj in je | nalahko | stresal okno, prišel je bil nenadoma preko hriba | A |
po cesti malomarno in sanjarsko, so se zibala | nalahko | mlada ledja; tudi bluza se je že vzdigala na | A |
vidi nihčé, vrata so zaprta...“ Braníla se je | nalahko | in je tiščala krilo na kolena.”Ne... tega ne... | A |
Tudi on bi se ji nasmehnil in bi ji morda čelo | nalahko | pobožal roko. En sam trenotek bi bil, ali bil | A |
sprehaja po vrtu in Faust, lepi mladi mož, je ovil | nalahko | svojo roko okoli njenega pasú. ”Ne boj | A |
ji je kipela vročina. Stopila je k oknu in je | nalahko | odgrnila zastor.Zunaj se je mračilo; pod košatimi | A |
Ali ona pomigne z mezincem, pomigne čisto | nalahko | in kakor v sanjah; - kje je halja?Tako se spozna | A |
ogrinjači, belo rožo v gumbnici. Hodil je prej | nalahko | sključen, kakor je bilo takrat v modi, smehljal | A |
oči, ki so imele že itak lokav izraz, so celo | nalahko | pomežikavale. Govoril je o krasni in vzvišeni | A |
žareči pogled njenih oči. Ustnice so se premikale | nalahko, | šepetale so polrazumljivo in v velikem strahu | A |
se je po čudnem naključju; da sem se dotaknil | nalahko | njene mrzle roke; ni bila nežna njena roka, | A |
nebo in tako mehko mi je bilo, da bi zajokal. | Nalahko | je pošumevalo drevje, kakor iz velike daljave | A |
samem trenotku sem sanjal dolgo življenje ... | Nalahko | šepeče listje nad nama, kakor je šepetalo, predno | A |
bilo v njenem glasu, ali kakor se je tresel | nalahko, | sem spoznal, da je bilo v srcu več trpljenja | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |