mokra (522)

Habilis se skloni, da bi pobral brisačo, ki je vsa	mokra.	Z gnusom jo spusti na tla.	A
blagostjo zasenči vse dotedanje. Vsa ta čista,	mokra	voljnost je od nekdaj bila in bo ostala neločljivi	A
Turncu sem plezal. ONA: Se vidi, majica je	mokra.	Cel si kot miš iz vode!	A
raste z njim, noben vihar ne vrže ga nazaj na	mokra	tla s tovarišem prijaznim mlad in star usahne	A
Nad tabo nebó, krog tebe raván, Brez konca	mokra	se razprostíra; Penečih valov tu šum se glasán	A
drevesa Ko znance sem poznal nekdàj; Zató so	mokra	mi očesa Zdaj, ko se vračam v rojstni kraj.	A
bele moke. Zmelji me, zmelji, da bom sita in	mokra.	V PAJČEVINO sem dala čas in mu vzela vse mere	A
Kožji oblak. Nasedla teža in	mokra	stvar. Niti ne kot oblak.	A
oblak. . / . / stran 8 . / NOTRI sem drugače	mokra	kakor zunaj. Kot prerezan kaktus.	A
verze kot »zmelji me, zmelji, / da bom sita / in	mokra«	ali pripoje, da je hkrati »predrti balon« ali	A
stran 38 . / Mokre veje debla suha debla	mokra	Z njih zadnji sneg polzi se topi v skorjo ki	A
»Mi smo se že požurili, saprment. Vsa sem	mokra,	srajca se mi kar drži života.« »Tebe	A
vlažen in hladen, ker to je srajca njegove mame,	mokra	od potu, ker to je ona, ki čepi na preprogi	A
njimi takó grel vodo, bi bil užitek, ki ga nudi	mokra	toplota, vendar še velik.In hitijo se militi	A
šele ko je esman odšel, se je zavedel, da se ga	mokra	srajca dotika in da ga spreletava mrzel srh	A
menažke in sedali za mize in se stiskali v gneči.	Mokra	vrečevina se je lepila k telesu, a ko se je	A
vendar še zelo velik užitek, ki ga zdaj nudi	mokra	toplota.»Tempo!	A
najvišjem paštnu, potem niže in niže, počasi, da se	mokra	obleka ne bi dotikala kože.Samo glave so obrnjene	A
posode in sedajo za mize in se stiskajo v gneči.	Mokra	vrečevina se lepi k telesu, a ko se med mizami	A
pa je zelo ozka in dolga sipa, vsa črna in	mokra	zaradi črnih hlač, ki se odcejajo na skrili	A
vela sapa s planote, kjer je bila gmajna še	mokra	od mlade krvi.Tista čudežna planota z borovci	A
potisnil kučmo na tilnik, da se je zalesketala	mokra	pleša, in se razsul: »Kaj?	A
dokler se ni Milica vsa omotična zrušila na	mokra	pomladna tla.Počasi se je pobrala in sedla,	A
sanjala sem ga sem, da me je napadel me ... In vsa	mokra	sem ga bila sem od strašne groze sem, ko sem	A
Na poti leži odkrhnjena skala. Okrog skale je	mokra	in razhojena zemlja.Širok, a še slaboten sončni	A
Sova in Drejc pridrvita iz bunkerja. Oba sta	mokra,	blatna in sajasta.Naglo skočita čez mrtvega	A
pripodita Sova in Drejc. Oba sta še bolj umazana,	mokra,	sajasta in že precej raztrgana. Sova	A
težavo, dotipal do stene. Stena je bila mrzla,	mokra,	sluznata.Naslonil se je nanjo, neizrečena trudnost	A
prejetih udarcev. Počasi se je posedel ob zidu na	mokra	tla. Minila je neizrečeno dolga doba	A
pihanja, golčanja, od vsega hudega, kar počne	mokra	glava tam spredaj v vodi.K njemu stopi in ga	A
premražena kot dva vrabca, umazana od blata,	mokra	od dežja, in lepa, fina, elegantna postava ju	A
izgovarjala nerazumljive besede, brcala, grizla	mokra	od solz in fantove krvi, zgrabila sta jo, jo	A
navezal na dolgo vrv in jih spustil v morje.	Mokra	in od soli trda oblačila so potlej sušili na	A
bilo vlažno, da se je po stenah cedila gosta	mokra	snov. Mladec je ležal tik poleg njega.	A
strani, dekle ob kuhinji spodaj, vroč obraz,	mokra	usta ječijo v mokro dlan, telo se sunkovito	A
ki bedijo in na nekaj čakajo. Vsa je bila	mokra,	Katarina, zdaj, ko je vse prišlo in odšlo, je	A
nič več omotična, in vse je razumel: suha in	mokra	veja je padla po njem, naravnost na njegovo	A
zato, ker je bila suha od jeseni in dolge zime,	mokra	pa zato, ker je bila mokra od pravkar zapadlega	A
jeseni in dolge zime, mokra pa zato, ker je bila	mokra	od pravkar zapadlega snega, razumel je, zakaj	A
prebujanju jutra, slika kot vlažni gozd ali	mokra	in prebujajoča se trava, pojav sveta, ki pride	A
Noetovi barki, in mula se je priklatila od nekod,	mokra	in s prestrašenimi očmi.Če ne bi bil, kar je	A
hlevom in se je potem zjutraj ob njem zbudila vsa	mokra,	objokana, vročična, blodna od noči prepletenih	A
mi ga daj, še več ga bom nasul v kozarec.	Mokra	reč, ki jo je prinesel veter po reki navzgor	A
Ležala sta na postelji v njegovem stanovanju,	mokra.	Po tistem večeru v Snug Harbourju so ji nenadoma	A
se že nekoliko bojijo zanjo, se vrne bela in	mokra.	Zakaj ne bi šel z njimi na smučanje, se je potem	A
tudi kakšna rožna greda. Toda zdaj je odurna in	mokra	zima in spod neba je spet začel naletavati moker	A
smrad, ki ga zdaj nikjer ni več, samo znojna in	mokra	teža telesa še za vso tisto vonjavo gnusobo	A
da je zdaj na oni strani in spodaj hladna in	mokra	spomladanska ulica.In temno nebo nad njo.	A
rekla. Kako, da ne moreš? sem rekel, vsa si	mokra.	Ni bilo, da ni mogla, bogci so jo gledali.	A
bilo uho, je nekaj zevalo, nekakšna topla in	mokra	luknja.Padel sem.	A
po krvi, po starosti, po čem? Prav, je bila	mokra	od sperme?Je bila strnjena sperma?	A
Potem je počilo. Vojak se je kot	mokra	cunja sesedel v notranjost vozila, Sero pa je	A
Dosti je dežja!« pravi. »Gospoda, vidva sta tudi	mokra,	zato ga pa pijmo in pomenimo se lepo, ker nam	A
dajati gorkoto od sebe kakor luč svetlobo. »	Mokra	drva nerada goré,« pravi starec.»Pojdi, Miha	A
Rotil sem jo in sem jo prosil, saj je vendar	mokra.	Pa se ni zmehčala.	A
ogrnjenega z žlahtno svojo suknjo in je bila kakor	mokra	cunja, spred in zad je od nje curljalo.Tedaj	A
Pirčeva nič spala in blazina Tončkove mame je bila	mokra	od solz. Komaj sta pričakala dne.	A
Milan in Tonček pa sta ga spoštljivo gledala,	mokra	okoli ust od globokih simpatij do torte ‒ da	A
naravnost v Ljubljanico, tja, kjer je bila najbolj	mokra.	Odkladanje pijancev v Ljubljanico oni čas še	A
Meščan Šmajdler je bil moker kakor miš, kadar je	mokra.	Pri tej priči se je poboljšal in storil trdno	A
strmin preplezala, opraskana od robide in trnja,	mokra	na kolenih ‒ o petelinu nič sledu. Meni se	A
Napolnile so jo ponosne misli. Prijezdila bo	mokra	in trudna po brežcu v gradišče.Svarun bo zajokal	A
pred njo, brez konca je bila ravan, samotna,	mokra	in žalostna. »Do jutra boš pri Donavi,« je rekla	A
enolično je rekel: »Sedi, Ana - saj si čisto	mokra	in vsa se treseš. Sem k Ivanki se usedi.	A
ravnokar iz gostilne; njegova ustna so bila	mokra	in pol odprta; drobna očesca pa so se lesketala	A
ko se je Hana prebudila; njena lica so bila	mokra	od potu in od solza.Še v postelji je pokleknila	A
skrila obraz v blazino in blazina je bila vsa	mokra	od mojih solz.Morda me je bilo omotilo močno	A
brezbarvna koža se grba na kostéh, kakor ohlapna,	mokra	cunja. On pa me žge v obraz s svojimi žarečimi	A
“ Prijel se je za lica ter je čutil, da so	mokra.	”Bog povrni, mati!“	A
Tu je usodni trenotek. Vsa trepetajoča,	mokra	od znoja, hoče spregovoriti, - roka z buketom	A
stran 23 . / postelje in je obrisala materi	mokra	lica. Plaho in začudeno jo je pogledala mati	A
gostilnah s pijanimi vlačugami; poljuboval sem jim	mokra	ustna ter obenem sanjal o vitkih, eteričnih	A
Objel sem jo, da so se ji vzdignile prsi in	mokra	megla mi je zakrila oči, ko sem se sklonil k	A
holme z belimi cerkvami, in nenadoma so bila	mokra	njegova lica ... Njegovo srce je zorelo v bridkosti	A
za velikim oltarjem. Kdor tam pritisne uho na	mokra	tla, sliši jezero globoko spodaj; tako zamolklo	A
visoke in neme, podobne cipresam ob grobovih.	Mokra,	mrzla megla je zastirala nebo, pogrezala se	A
nepremična, brez oči in brez ust. Hladna in	mokra	mi je hušknila senca tik mimo lic - ali je bil	A
“ Videl je, kako je zasijala v njenih očeh	mokra	svetloba in kako so nenadoma vzplamtela lica	A
dolgih, preudarjenih požirkih, nato si oblizneš	mokra	ustna ter tleskneš z jezikom: ”Njá ... njâ!“...	A
tej vodi popolnoma dobro in ne moti me, da je	mokra.	Mislim, da bi bila sentimentalna riba smešno	A
beda, vse trpljenje, vse ponižanje se kakor	mokra	prst še drži suknje, rok, lic in las, ali srce	A
Naravnost pod kozolec se je nameril, tam je sedel na	mokra	tla, v dve gubi se je sključil, obraz je prislonil	A
Obšla ga je sladka dremavica, zleknil se je na	mokra	tla, roke je sklenil pod vratom in je zasanjal	A
otrok; njegova lica, siva in starikava, so bila	mokra	od žganja, svetli lasjéso se mu sprijemali na	A
milih mesečnih nočí, pa je že lila nanj mrzla in	mokra,	dušeča megla, predhodnica smrti. Prezgodaj je	A
osramočena se je ozrla Ivanka po omizju; lica so bila	mokra	od solz in ustnice so bile še polodprte, na	A
tako tesno krog vratu, da si je otiral svoja	mokra	lice ob mojih. Mene je zazeblo od studa.	A
se ob rani zori vzdramil, sem imel lica vsa	mokra	od solz.-	A
poizkusila je časih, da bi si pomagala s krili, toda	mokra	in mrtva so se tesno oprijemala drobnega telesa	A
vztrepeče list na veji, zdrkne vel in truden na	mokra	tla.Ves vesoljni svet je hladna, vlažna praznota	A
bi poljubil tudi njene ustnice in njena lica,	mokra	od solza.Bog pa je hotel, da so tedaj zdrdrali	A
neprijetna vlaga po tem strašnem objemu; roka je bila	mokra;	neka oljnata, zoprna mokrota ...“ V sosedni	A
po črni stezi navzdol iz gozda; steza je bila	mokra	in spolzka, spodrsnilo se mi je in padel sem	A
sem z obrazom na odeji in moja lica so bila	mokra	od solz; tako žalostne so bile moje sanje.Pogledal	A
na klop, kjer sta zmerom sedela; klop je bile	mokra	in kapalo je neprestano dol. Stisnila je roke	A
sonce že popilo sneg, se je prikazovala črna,	mokra	prst, so že poganjali zvončki.Na klancu je močno	A
klancu je močno drselo; v soncu se je svetila	mokra	ilovica; kjer pa je zavila pot na osojno stran	A
stopila, se je vdrla. Tudi trava je bila še	mokra	in časih se je stresla veja tam gori in kaplje	A
zibalo. Svetloba je bila izginila z neba; siva,	mokra	megla je bila legla od izhoda do zahoda.Ljudi	A
porogljivo zakrivljena, ščetinasto brkata in	mokra.	Ali mahoma se je vse spremenilo, profesorja Maslovine	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani