Njihovo počasno lezenje je postajalo zmeraj hitrejše, ko so se bližali bloku, in so že tekli, ko so vstopali in mrzlično grabili rdeče menažke in sedali za mize in se stiskali v gneči. Mokra vrečevina se je lepila k telesu, a ko se je med mizami zajemalka potapljala v kotel, smo prežali nanjo, ki je bila osemnajst ur nepretrgoma središče našega dihanja. Potem smo nazadnje držali obraz nad posodo in usta so hlastno požirala vročo kolerabo.