nova beseda iz Slovenije

milostljivi (106)


Lešnik. LEŠNIK Lepo hvalo, gospod Stopar, če bo      milostljivi      gospe pogodu. STOPAR Ravno ona je naročila  A
Čuren, kakor sem bil prej povedal. KOTNIK      Milostljivi      gospe in gospodu Stoparju sem se že zahvalil  A
Muren, in ti štirje so se imeli mnogo bolje ko      milostljivi      dve gospe, ki se nista marali prikupiti druga  A
resno in važno in ugibali, kako se ima sprejeti      milostljivi      gospod grof Urh, ki je s svojo vojsko na potu  A
tem popolnoma nedolžen. Zatorej le po pameti,      milostljivi      gospod, le po pameti!« Med takimi dobrimi nauki  A
naredbi. Po mojem skromnem mnenju, ki ga je      milostljivi      knez često počastil z odobravanjem, bi imeli  A
meščanska pamet. Samostanski vrhovni gospodar je      milostljivi      grof sam: kako on ravna, to se nam ne spodobi  A
poznejšim kraljem ogrskim. »O predragi soprog, moj      milostljivi      gospod, bodi pozdravljen po tako dolgi ločitvi  A
Korneliji, in končal z vprašanjem, kje in kdaj bo      milostljivi      knez blagovolil govoriti s srečno deklico.   A
beloglavemu sodniku natvezel, da je ubežnik nedolžen.      Milostljivi      knez, prosim, le pomislite ‒« »Ne, ne,« je branil  A
Petacijevo hčer, in vprašal prvega, kaj meni o tem. »     Milostljivi      knez,« je odgovoril ta, »v vašem imenu mu bom  A
sem prinesel.« »Da, da,« se je vil Žid, »toda      milostljivi,      visoki, prevzvišeni gospod doktor Lenart, pogodba  A
hudih časih zaklad. In ljubi gospod doktor,      milostljivi      gospod doktor, tudi za vas bi bilo prav, kaj  A
izpustila kupo v globoki žep dolge halje. »     Milostljivi      naš grof,« je nadaljeval Lenart, »vam je pač  A
Črnahora. . / . / stran 127 . / »Kaj bi rekel      milostljivi      škof, če bi mu jaz predlagal, naj vzameva meče  A
krivico, ki jo je morebiti storila moja beseda.« »     Milostljivi      škof, če je tako učen mož, kakor ste vi, potreboval  A
predrzno pregrešili, tega nisem pričakoval.« »     Milostljivi      gospod,« je dejal oni, »če se vam moje ravnanje  A
bo še sitnosti delal, ker nima nič vratu.« »     Milostljivi      gospod,« je dejal večji izmed jetnikov, »midva  A
cene?« ji je odvrnil on. »Oj, da, da, knez      milostljivi,     « je hitela deklica, »a naj se vrnem z očetom  A
zapazila, Kornelija, koliko zaupanja nam skazuje      milostljivi      grof?Za to deklico, ki sem ti jo pripeljal,  A
se spomnite tudi mene, kadar vas bo osrečeval      milostljivi      naš gospod, véliki grof.« »Sram vas bodi, gospa  A
zmagovalca je vnel vsa srca in vsa usta. Naš      milostljivi      gospod, véliki grof, se je glasilo povsod in  A
pozdravil grofa, ki je bil videti jako slabe volje. »     Milostljivi      knez,« je dejal baron, »jaz, baron Bonifacij  A
A Lazar mu je zastavil pot. »     Milostljivi      gospod,« je dejal trdo, »jaz terjam pravico  A
svoje orožje, pripravljen braniti se napadov. »     Milostljivi      gospod!« je dejal mirno, »Bog ne daj, da bi  A
”Za Boga svetega, kaj hočete?“ ”Gospod      milostljivi,      prosimo vas milodara!“ ”O vi potepuhi, kaj  A
ustanovilo društvo vam v prid?“ ”Ali, gospod      milostljivi,      mi nismo dobili ničesar.“ ”Torej tako ste  A
”Mina!“ ”     Milostljivi      gospod?“ ”Če kdo pride, kak razcapanec, reci  A
Vse iz trte izvito,« tolmači sodnik grofu. »     Milostljivi      pač razume otroško šolski namen take captandae  A
viseli Suzana in starcanečistnika. »Kako more      milostljivi      škof kaj takega vsak dan gledati!«Tako so godrnjali  A
nisem govoril z resničnim škofom, kakor je bil      milostljivi      gospod Joannes Franciscus, ki menda ni bil dosti  A
drobnimi in belkastimi smokvicami. Te smokve je      milostljivi      Joannes Franciscus vzlic moji navzočnosti kaj  A
vendar coprnica daje oblodve?!« se je zadrl      milostljivi      gospod škof.Zadrl!  A
ne smem še zapraviti nebeškega kraljestva!      Milostljivi      škof me je svetlo pogledal, da sem že mislil  A
kritosrčno priznal svojega peklenskega hudodelstva.«      Milostljivi      gospod je prinesel čašo k ustom in se pokrepčal  A
Pavle reče ponižno: »Ne zamerite,      milostljivi      gospod baron, saj niste še molili, pa že jeste  A
Pavle odgovori: »Oh,      milostljivi      gospod baron, grozno rad bi šel, pa ne vem,  A
in gospo zraven njega. »Kaj bodo ukazali,      milostljivi      baron?« vpraša Pavle ponižno.Baron se drži srdito  A
se spodobi gospodu odgovarjati, in reče: »     Milostljivi      gospod baron, moj oče, moj dobrotnik!Prosim  A
stopi k njemu gospodar bližnje kajže, rekoč: »     Milostljivi      gospod škof, prosim vas, da bi malo v mojo hišo  A
dobre volje biti, danes pa si tako vesel?« »     Milostljivi      gospod škof,« odgovori Karel, »kako bi ne bil  A
Karel pravi nato k škofu Pavlu: »     Milostljivi      gospod škof, dovolite mi, da grem obiskat tako  A
Velika čast mi je, da se tako daleč ponižate,      milostljivi      gospod škof, in pridete k meni in me ubogo,  A
V srce me to veseli. Pa ne zamerite,      milostljivi      gospod škof, če vas vprašam, kako vam je ime  A
besedah se obrne na vratih in hoče oditi. »O      milostljivi      gospod, ko bi vedeli, kaj ‒« začela je Krivčevka  A
kaj bi tu želel, pravi sodnik: »Najnaprvo,      milostljivi      gospod, naj povem, da sem tukaj kakor pooblaščenec  A
svojeglavi, . / . / stran 80 . / vendar jih ima      milostljivi      škof tako rad, da jim vedno pošilja mašnike  A
ali slabe pameti. Zagledavši bruno, pravi: ‚     Milostljivi      Zveličar, pomagaj vsem ljudem in vsem živalim  A
mi je rekel kralj, in sicer že sinoči?« »Ne,      milostljivi      gospod,« sta po kratkem premolku odvrnila Porthos  A
Kje pa je?« »     Milostljivi      gospod,« je žalostno odvrnil Aramis, »Athos  A
pa mu je?« »Bojimo se, da gre za črne koze,      milostljivi      gospod,« je odvrnil Porthos, »kar bi bilo zelo  A
Aramis si je tako drznil dopolniti priznanje. »     Milostljivi      gospod, lepo vas prosim, nikomur ne povejte  A
stopil pred poveljnika: »Poklicali ste me,      milostljivi      gospod ...Na uslugo sem vam.«   A
pozdravil, »lastnik hiše ste!« »Res imam to čast,      milostljivi      gospod.In mislil sem, da mi boste odpustili  A
vam lahko kakorkoli pomagam ...« »Verjamem vam,      milostljivi      gospod, in vam zaupam.« Gospod Bonacieux  A
Brž, pohiti!« »In vi,      milostljivi      gospod?« »Zlezel bom skoz okno, to je  A
plemenitim gibom mu je ponudila roko. »Ah,      milostljivi      gospod, rešili ste mi življenje. Večno hvaležnost  A
Prav nič mi niste dolžni!« »     Milostljivi      gospod, vam bom že znala poplačati dolg in upam  A
je, imamo jo, ali bolje rečeno: imel sem jo,      milostljivi      gospod, dokler je niso ugrabili ...«   A
Artagnan, hudiča!« je vzkliknil komisar. »Toda ne,      milostljivi      gospod, veliki mojster, vaša ekscelenca!Ta gospod  A
»To je rekla?« je zavpil Richelieu. »Da,      milostljivi      gospod, vendar sem ji jaz dejal, naj raje ne  A
prekinil kardinal. »To je rekla tudi moja žena,      milostljivi      gospod.« »Ali veste, kdo je ugrabil  A
da nihče ne ve, kje?« »Ne, ne, tisočkrat ne,      milostljivi      gospod: sploh ne vem ničesar, kar se je zgodilo  A
preveč je povedal, bil je izgubljen! »Ne,      milostljivi      gospod, ne, ni on!« je vzkliknil Bonacieux in  A
govorila o tej nalogi?« »Prav nobenega imena,      milostljivi      gospod.Rekla je le, da mi bo ta zelo visoka  A
čustva do našega junaka in ga je takoj sprejel. »     Milostljivi      gospod,« je začel d'Artagnan, »prišel sem vas  A
Ne bo vam uspelo.« »Toda      milostljivi      gospod ...« »Moj dragi prijatelj, zdi  A
ne zdi, da bi bila to primerna priložnost?« »     Milostljivi      gospod,« je vzkliknil d'Artagnan, »poosebljena  A
skupaj lepo vrnite v Pariz.« »Ubogal vas bom,      milostljivi      gospod,« mu je zagotovil d'Artagnan, ki je zares  A
ga je, da sme spregovoriti o svojih skrbeh. »     Milostljivi      gospod, ali zaupate gospodu Bonacieuxu, hišnemu  A
Artagnan, »kaj pa je narobe s tabo?« »Z mano,      milostljivi      gospod?Bolj ko razmišljam o tej zadevi, manj  A
stanovanja ga je že čakal zvesti Planchet. »     Milostljivi      gospod,« je dejal, takoj ko je ugledal svojega  A
usoda Athosa, Porthosa in Aramisa!« »Seveda,      milostljivi      gospod.« »Pripravi torej vse potrebno  A
bilo treba poklicati zdravnika?« »Žal res,      milostljivi      gospod.Zdravnik je celo dejal, da bi vaš prijatelj  A
»Ste videli dvoboj?« »Da,      milostljivi      gospod.Bil sem na takem mestu, kjer me ni bilo  A
dolgove svojega prijatelja.« »Tisočkrat hvala,      milostljivi      gospod ...Še eno prošnjo imam.  A
Porthos. »Gre samo za vprašanje spretnosti,      milostljivi      gospod,« je s pomembnim izrazom pojasnil služabnik  A
»No, njega iščem.« »Še vedno je tu,      milostljivi      gospod.« »Bog bodi zahvaljen!  A
da bi ga rad čim prej videl.« »Oprostite,      milostljivi      gospod, toda ne verjamem, da ga boste trenutno  A
Bazin in strog kot Cerberus zapiral pot. »     Milostljivi      gospod,« je dejal d'Artagnanu, ki se je postavil  A
besno zavpil d'Artagnan. »Še vedno v kleti,      milostljivi      gospod,« je zaječal krčmar. »Kako, nesnaga  A
tedaj ga imate ves čas zaprtega v kleti?« »Žal,      milostljivi      gospod!Vendar nisem jaz tisti, ki bi hotel,  A
častno besedo, da je še vedno notri?« »Prisegam,      milostljivi      gospod.Skrbim, da mu ne bi česa primanjkovalo  A
v brezhibni francoščini ljubko odgovorila: »     Milostljivi      gospod, z največjim veseljem bi sprejela vašo  A
mogel pustiti neodgovorjene ... »Vi ste tepec,      milostljivi      gospod.In kar se tiče moje poti: naj bo videti  A
utegnila sobarica kaj reči, ga je že odprl. »Ne,      milostljivi      gospod, za božjo voljo, ne!« ga je rotila uboga  A
raje pravočasno pobegnila. Zdaj pa vas rotim,      milostljivi      gospod, da mi pomagate zapustiti Pariz; pošljite  A
bo streljal name in me ubil! Usmilite se me,      milostljivi      gospod!« »Nobenih izgovorov!  A
je dejal Aramis in si nadel kritični izraz. »     Milostljivi      gospod, dragi prijatelj ...« »Dragi prijatel  A
in naproti jim je stopila znana postava. »     Milostljivi      gospod,« je rekel d'Artagnanu znani glas, »prinašam  A
plemič, »vsak dan se bova videla.« »Šalite se,      milostljivi      gospod?« je vzkliknila mylady, ki je bila pri  A
brez posmeha. »O ne, ne šalite se, žalite me,      milostljivi      gospod!« »Vas žalim?« je zaničljivo  A
ste odpadli od vere?« »Kaj hočete s tem reči,      milostljivi      gospod?« »Samo to, da ste od takrat  A
zaradi svakovega namigovanja, je odvrnila: »     Milostljivi      gospod, bodite bolj jasni; slišim sicer vaše  A
govorite samo zato, ker veste, da naju poslušajo,      milostljivi      gospod in ker hočete svoje stražarje in krvnike  A
izpred oči, je planila za njim in ga zadržala. »     Milostljivi      gospod!« je vzkliknila, »poslušajte me, prosim  A
spremstvu vojakov, ki sta ji prinesla večerjo. »     Milostljivi      gospod,« je dejala mylady z dostojanstvenim  A
priskočila na pomoč. »Sama sem ga zadržala,      milostljivi      gospod,« je dejala, »da bi ga prosila za uslugo  A
« je nezaupljivo vprašal lord Winter. »Da,      milostljivi      gospod,« je odvrnil Felton, »uslugo, da bi lahko  A
»Je to vse?« je vprašal Buckingham. »Ne,      milostljivi      gospod.Kraljica mi je naročila, naj vam povem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA