mica (379)

kmet, sosed FERJAN, kmet, sosed SIRK, kmet	MICA	SLANA, potovka PRVO DEJANJE Prizorišče: Scena	A
Izpije še ostanek. Osmi prizor	MICA	SLANA suhljata, starikava ženska pride s cekarjem	A
gre naproti in sega po cekarju: Bog daj,	Mica,	Bog daj! MICA jemlje iz cekarja steklenice	A
sega po cekarju: Bog daj, Mica, Bog daj!	MICA	jemlje iz cekarja steklenice: Za Brčonko	A
Gre v žganjarno. SIRK	Mica,	kaj pa zate? MICA Kupi mi ga.	A
SIRK Mica, kaj pa zate?	MICA	Kupi mi ga.Moj gruntec ne rodi drugega ko gobe	A
MARTIN Za to reč nimam denarja.	MICA	Skopuh!Ali te bodo v denar zasuli?	A
z denarjem, držiš s hudičem, da veš. SIRK	Mica,	en frakelj na moj račun! MICA Slišiš, Martin	A
SIRK Mica, en frakelj na moj račun!	MICA	Slišiš, Martin? Sirk ima srce, ti ga pa nimaš	A
Saj ga imaš dovolj.	MICA	vzame frakelj in pije.Se veselo oddahne:	A
v cekar: Za Kozline, za Brčona, za Krvino.	MICA	Denarja mi niso dali.Kar pripiši.	A
Lovrihač, tebe naj bo pa sram, skopuh! SIRK	Mica,	poglej po mojih konjih. MICA že pri vodnjaku	A
SIRK Mica, poglej po mojih konjih.	MICA	že pri vodnjaku, se ozre: Bom. MARTIN Ni	A
knjigo ‒ dolžnike: ‒ kot si ti, le izreci!	MICA	od vodnjaka sem: Sirk! Konj ni.	A
govoriš? . / . / stran 40 . / Tretji prizor	MICA	hitro, potuhnjeno vstopi: Dobro jutro!Pa	A
vrat: Kar sem daj, Tone se nič ne bojim.	MICA	vzame iz cekarja zelenko: Poglej ga!Kot božja	A
dá Mici, zaeno ji stisne v roko denar: Ná,	Mica	‒ in tole za pot.Toda molči!	A
Toda molči!	MICA	Grob bo prej izpregovoril kot jaz.Na dobro	A
mora biti kaj pri hiši. TONA Treba ni dveh,	Mica,	še ena je preveč.Saj niste vedno bolni.	A
Saj niste vedno bolni.	MICA	Tebi nič mar, tale je gospodinja. Zbogom.	A
drugega konca sveta, me je že pokopal ... Teta	Mica	je prav povedala, ona je rekla, ta pa ne zdrží	A
....................................... 188	Mica	Kovačeva ..................................	A
jo vas pozdravljat′.« . / . / stran 189 . /	Mica	Kovačeva Mica Kovačeva pila, nič plačala, pil	A
ravljat′.« . / . / stran 189 . / Mica Kovačeva	Mica	Kovačeva pila, nič plačala, pil bi ga vsak hudič	A
gospodar ni usmilil.« »Beži v hišo, pobič;	Mica	naj ti odreze kos kruha, Kverhu pa povej, da	A
Take se vse tako držijo,« je stvarno pripomnila	Mica,	ki bi laže živela brez kruha kakor brez pravhanja	A
ne bo samo za sv. Jožefa pri hiši.« Čarjeva	Mica	je zamrmrala svoj pritrdilni »Hm!«	A
Nak!« »Kakopak!« je zamrmrala	Mica	in obe sta izginili za župniščem. »No	A
tako vztrajno švigal z bičem, da je kobilica	Mica	plesala po cesti, kakor bi použila prav tolikšno	A
je zastokal Moj Jezus in odložil bič. Kobila	Mica	je skrajšala korak in vozila po svoji mili volji	A
in poskušal prestopiti prag; toda ni šlo. »	Mica,	Reza!« je klical, »pridi no katera in vzemi	A
‒	Mica,	prinesi liter vina in štiri kupice in meni tudi	A
tebe tako mučila putika, bi ne bril norcev. ‒	Mica,	prinesi mi še malo suhega mesa ali pa eno klobaso	A
bi se,« reče on ter naglo pokliče kuharico: »	Mica!	« Mica je prišla.	A
»Mica!«	Mica	je prišla.In kmalu smo se po moški gostili.	A
stopnicah ali celo na dvorišču, kjer vedežuje stara	Mica,	ki obeta Antikrista, rojenega iz očeta Turka	A
more povedati kaj gotovega. V bukvah je ona	Mica,	ki je poročena s Smukom, vpisana za pravo Menartovo	A
Se še ne ve, če si. Moja žena je Menartova	Mica,	pravijo poročne bukve.To se bo pa šele izkazalo	A
To se bo pa šele izkazalo, ali si Menartova	Mica	ali odkod si se vzela.Nisem tako neumen, kakor	A
Iz Trsta pišejo tako, da je tista ljubljanska	Mica	‒ v cerkvi je še nisem videl, slišal sem pa	A
takole pišejo iz Trsta, da je tista ljubljanska	Mica	prava in da ni na njih strani nič pomote.Pišejo	A
Praprotno ‒ vse kakor pripoveduje ljubljanska	Mica.	Ona baba pa, Muhič se je pisala in Rozalija ji	A
in jim je povedal: »Izkazalo se je, da je ta	Mica	res naša.Zato ima v naši družini iste pravice	A
Pa je mir besed!«	Mica	je zardela od razburjenosti!Bila je tik zaželenega	A
je razveselil, ko se je vendarle pojavila. »	Mica	potica,« jo je pozdravil, »beži pit!«Radosti	A
ni čez cesto pomazala, jo je krščenica, stara	Mica,	štuporamo prenesla sem pred prag.Kake dovtipe	A
V gostilni je pa tisti večer stregla le še	Mica,	kuhinjska.‒	A
videl.« Zasukal je glavo proti zadnjim durim: »	Mica,	Mica!« V zadnjih durih se je prikazala široka	A
Zasukal je glavo proti zadnjim durim: »Mica,	Mica!	« V zadnjih durih se je prikazala široka ženska	A
njim še prek čela. . / . / stran 170 . / »	Mica,	« je rekel krčmar, »ali niso zjutraj šli mimo	A
Orožnik je vprašal: »Ob kateri uri je bilo?« Mati	Mica	je premislila.»Obkorej! ‒ Čakajte!	A
maram nobenih očitkov! To ti piše tvoja sestra	Mica.	Tonček lahko pri meni ostane, dokler hoče, samo	A
ni bilo slišati, tiho jih je odprla. Sestra	Mica	je sedela pri postelji; okrenila je glavo, vstala	A
vratu in zaihtela tako na glas, da je sestra	Mica	prestrašena pogledala proti postelji, položila	A
izbe na hodnik. »Malo je zaspal,« je rekla	Mica,	»tako je potreben spanja kakor riba vode, pa	A
nasprotja. Ves čas, ko sta se menili, je teta	Mica	prisluškovala k vratom.Zdaj je namignila sestri	A
kolena in sklonila glavo v bele rjuhe. Teta	Mica	je mirila dečka: »Tonček, moj fant, nikar se	A
oči in na usta in jo močila s solzami. Teta	Mica	je dečku položila glavo spet nazaj v blazine	A
čelu. Ženski sta ga držali in brisali, teta	Mica	z mirno, skrbno preudarnostjo, saj je bila vajena	A
da še ne spi. . / . / stran 218 . / Teta	Mica	mu je spet držala roke in mu s svojim ljubim	A
in trpljenja brsti materinska ljubezen! Teta	Mica	je oprezno vstala.Velela je sestri, naj sede	A
postal pred hišo. Na pragu se je prikazala teta	Mica.	Plosknila je v roko in zaklicala: »Bala je tukaj	A
razmerje nekvarno njegovemu stališču. Toda teta	Mica	mu je stisnila roko: »Bog daj!« in mu prekrižala	A
nedelja in so šli skupaj k šesti maši; teta	Mica	in Pirčeva mama sta sedli v klop, Tonček je	A
slovenskih katehetov, pevskega omizja »Kovačeva	Mica«	, jahalnega kluba »štibalca«. Meni je prav.	A
odpeljali proti trgu. Nazadnje je prišla še teta	Mica.	Njena spokojnost ob umirajoči materi je blagodejno	A
tiho in neopazno kakor dogorela sveča. Teta	Mica	je poklicala Lovreka, mu stisnila v roko velik	A
valptov*. V njej je bivala sedaj Gradnikova	Mica,	teta ubeglega Gradnika: ves hrib tja do žive	A
visela skoraj navpično ob njem in nad njim. Teta	Mica	je stanovala v svoji hišici že dolgo vrsto let	A
Razborju na predlog Miklausinovega odvetnika. Teta	Mica	sploh ni čakala na nadaljnje določbe sodnije	A
»Pred davnim časom,« je pripovedovala teta	Mica,	»ko je stal na Gradišču velik grad, tam, kjer	A
opazili so, kako venomer tuhta in tuhta.« Teta	Mica	je prestala s pripovedovanjem, meneč da se ji	A
osirotelima otrokoma postavi za varuha teta	Mica,	njuna najbližja sorodnica.Tudi občina je bila	A
zahteval svoj dobro odmerjeni del. No, teta	Mica	je bila mirne čudi in je tudi docela zaupala	A
preiskal vso okolico, a našel ni ničesar, in teta	Mica	je menila, da so vodo od pamtiveka prinašali	A
Na dan svete Ane je bila tisto leto teta	Mica	že zarana odšla na vrt, kjer je natrgala šopek	A
namreč nekoliko razvajen. Na Gradišču mu je teta	Mica	z dobro roko polagala na krožnik največje kose	A
krpaj si sam! Kaj bi dejala tvoja dobra teta	Mica,	če bi te videla takšnega ...« »Saj vem	A
VIII. Teta	Mica,	na katero je Lovrek tolikokrat mislil, si je	A
»Ugani!« »Teta	Mica	...« »Ne!«	A
odlašanja izkoristiti ugodno okoliščino. Teta	Mica	naj vloži na deželno vlado prošnjo za podporo	A
pod nami lep vrt. Nič ne odkimavajte, teta	Mica,	saj nisem rekel, da je tudi urejen in obdelan	A
dobrotljivo toploto materinske ljubezni, teta	Mica	se mu nasmiha, govori in maha z roko ...Ustnice	A
Zdaj bi rad pijače! -	Mica!	“ Dekla je prinesla liter na mizo in takoj	A
je nasmehnil Kačur. ”O ti prekleta gnida -	Mica,	prinesi mu še pol litra!“ Nato se je obrnil	A
Ti si pijan, pa ga ne vidiš.“ ”O	Mica,	kadar sem pijan, vidim še veliko bolje, kakor	A
ženica, »ta Tone je pa videl.« »Zato, ker mi je	Mica	otroka vrgla po tleh,« se je branil Gregor;	A
Bokal vina dobi. Plačata pa ta Gregor pa ta	Mica.	Pijte ga pa vsi trije in lepo v miru živite.	A
Tedaj je planil Podgornik in viknil: »Tiho bodi,	Mica!	Če so me!	A
silil prijeten duh pod zelene veje. Tudi gospa	Mica	ni hotela brez dela ostati: narezala je belega	A
debelo prodaja?« »In jaz,« je hitela gospa	Mica,	»svojega, ker z dobičkom razpečava sukno in	A
me li hočete poslušati?« Gospa Marica, gospa	Mica	in gospa Dinca so z enim glasom odgovorile,	A
najkrasnejša ljubljanska gospa, a bila je - gospa	Mica,	ne nabiraj svojih ust! - moja prijateljica.	A
takoj nevljuden postati?« je posegla vmes gospa	Mica.	Nato pa je nekako nezaupljivo vprašala:	A
bil vzdržal recimo nekaj let!« »Vse to, ljuba	Mica,	sem bil dobro premislil. Naša največja napaka	A
živega telesa!« »Saj se ne bomo,« je ihtela	Mica	z Delnic. »Bojte se posebno tistega predikanta	A
Prekleti bodite!« »Že spet preklinja,« je zavpila	Mica	z Delnic. »Jojmene! Pri nas ima svinja mlade	A
vilnate rute. . / . / stran 313 . / 13. poglavje	Mica	Dagarinka, hišna posestnica in trgovka na Poljanah	A
želje, nego prej kot prej zapeti novo mašo. Mati	Mica	pa se je posluževala vsakovrstnih sredstev.	A
način hoče cerkvi mašnika odjesti. Ko je mati	Mica	na svečnico zjutraj prišla k maši, jo je pričakovala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani