Niso več silili vanjo, a opazili so, kako venomer tuhta in tuhta.«
Teta Mica je prestala s pripovedovanjem, meneč da se ji je grlo povsem izsušilo. In tako živo se je bila zatopila v svojo povest, da je šele zdaj začutila na svoji nogi glavico sladko speče Polonice.