Pirc se je skobacal z voza in slovesno stopil k teti, da jo ogovori z ubrano besedo, ki naj bi uravnala njuno razmerje nekvarno njegovemu stališču. Toda teta Mica mu je stisnila roko: »Bog daj!« in mu prekrižala lepo namero, obrnivši se k Petru, ki je z neizrecnim zanimanjem opazoval hlapca, ko je razpregal konja. »Pazi, da te konj ne kopitne tja pod nos!