kranjski (7.148)

Saj od te ceremónije nikdar ni bilo slišati v	kranjski	deželi. MATIČEK Pač, vaša gnada; lani pozimi	A
nisi prav zastopil? ‒ Tak čakaj, ti jih bom po	kranjski	povedal.Poslušaj tedaj: v teh besedah je zapopadeno	A
TULPENHEIM Vi ste mož, da vam ga ni para v	kranjski	deželi. JAKA Kaj mi oní povedo!	A
krščanski veri in da hočete v tej vojvodini	Kranjski	dokončno urediti pravo pridigarsko službo.Časa	A
podpirajo, zlasti plemstvo. TRUBAR: Če hočejo	kranjski	stanovi imeti evangelij, morajo pač tudi pomagati	A
sind sie zufrieden. (Dobro bomo plačali ...	kranjski	stanovi zbirajo denar ... s tekstom so zadovoljni	A
Scholarenarrest ... Karzer! (In še nekaj ...	kranjski	študentje so spet razgrajali ... Razbili so	A
sem že povedal, da to ni mogoče ... in tudi	kranjski	stanovi sporočajo, naj ne spreminjamo jezika	A
Filip STRAUSS, kaplan Herbart TURJAŠKI, mladi	kranjski	plemič Jakob LAMBERG, deželni glavar Barbara	A
zapisal. V tem 1547. letu je bilo, posebej v	Kranjski	deželi, veliko potresov.Za temi potresi so bili	A
Indijance, ti boš pa amerikanskim gospem kuhala	kranjski	močnik.Pravijo, da je malo kuharic v Ameriki	A
skriva ali dom, ki v njem župnik prebiva, ali	kranjski	gradič. En polič še pod nič, malo krače brez	A
ni. Tako si ljuba dva živela sta v deželi	kranjski,	rada se imela sta, nemili stariši so ju ločili	A
bil vnet; trešla v bogastvo nesreče je strela,	kranjski	v obupu zapustil si svet. Videl si Nemško, Francosk	A
nad teboj; obvaruj bog jih zlega, pa upanje in	kranjski	ta humor, ‒ da nikdar in nikoli tega! Le pustite	A
Bavarci in domišljavimi Francozi bodo njegovi	kranjski	soldati pognali Pruse v Severno morje ali nekam	A
jeziku pod naslovom Ogrski romar. Ogrski ali	kranjski	je bilo pač vseeno, z Vzhoda so se valile k	A
stoteri, morda tisoči jezuitov, med njimi njegovi	kranjski	rojaki. Ko je prišel v Santa Ano, ga je sprejel	A
sta sodna biriča, to zdaj pač niso bili kakšni	kranjski	romarski kmetje, ki več rogovilijo, kakor pa	A
pater Inocenc Erberg, morda bom umrl v kakšni	kranjski	jezuitski ubožnici, v kakšni bratovščini za	A
zala. In kakor se njuni pogledi tam na daljni	kranjski	pristavi nikoli niso mogli ujeti, pa naj je	A
bilo malo in tudi precej časa je minilo, kar so	kranjski	romarji odšli iz Landshuta.Zdaj so mnogi med	A
medvede, in to še veliko večje, kakor so navadni	kranjski	medvedi, take, ki lahkopokoljejo, če bi jih	A
poslednjimi rečmi, stoji na drugem koncu mesta, v	kranjski	študentski bursi pri Jagnjetu devetnajstletni	A
pojasnil, da v tem ni nič čudnega. V njegovi	kranjski	vasi, ki se ji reče Glavine, imajo skoraj vsi	A
nadvojvoda in se nasmehnil. Izvedel je, da je mladi	kranjski	kmet delal v kamnolomu v Nabrežini.Od kamnoseka	A
daljna morja zaradi denarja. Kakor so šli mnogi	kranjski	prostovoljci zaradi bogastva, ki je čakalo,	A
iz nje. Na ladji Indiana, s katero plujejo	kranjski	prostovoljci na pomoč svojemu cesarju, vsega	A
klavskih navadah in mesarskih opravilih v svoji	kranjski	vasi.V strašni bitki, ki se je vnela naslednje	A
jo rezala po madžarski, Mohor pa pošteno po	kranjski	in poleg so si namežikovali in z rokami mahali	A
ne vedel tega, kar ni vedel ni beneški Jud ni	kranjski	berač, dasitudi je prehodil devet dežela. Ura	A
svetu, ali mendà nikjer tako, kakor tukaj. Tudi	kranjski	mladenič se včasih rad zasukne in takrat ne	A
Srbska žaba, le pojdi rakom žvižgat, in ti	kranjski	tržan, pojdi se solit!V taki stvari se mi obračamo	A
ukusni. V Gorici vsaj imajo po gostilnicah samo	kranjski	veljavo.Nemo propheta in patria sua.	A
izkazal. Nikdar ne pozabim izgubljenega leta, a	kranjski	fantje so korenjaki.« »Kaj to, a ko se včasi	A
Ni ga para k mojemu rjavčku, dasi ga iščem po	Kranjski,	Štajerski in Hrvaški!Škoda, škoda, da ne morem	A
posegel sam ljubi Bog in je, zastopan po svoji	kranjski	eksekutivi, ustvaril posredovalne urade, v vsaki	A
sem tudi znal ogrski ‒ kmalu da bolje kakor	kranjski.	Kako besedo še zdaj ločim: baratom ... lazica	A
razburjenja ‒ trezno in ravnodušno, kakor se spodobi	kranjski	korenini. Obračal in sukal je krstni list in	A
na Štajerskem 5,56, a končno v naši blaženi	Kranjski	najvišje število, namreč 6,47 hudodelstev težke	A
vedel je, da so Slovenci Kranjci, ki govore	kranjski:	»permejduš in preklet hudič«. Jajce je jako	A
bila že blizu Borovcev ‒ tako so nekdaj rekli	Kranjski	gori. Jakec je od veselja zajokal, ko ga je	A
Nisva odlegla. V	Kranjski	gori sva že v temi potrkala pri sošolcu Smoleju	A
požetega, blagodišečega polja in se je bližal	kranjski	meji.Začelo se je svetlikati, vzduh je bil rezek	A
razzibalo, da sem te le po kranjskem klobuku in po	kranjski	nerodnosti spoznal.Le zmerom nosi ta klobuk	A
huzarji, hrvatska milica, nemški hlapci pa	kranjski	strelci, mušketirji, obramba ljudstva, punti	A
uzde, orožje, strelivo, prapori, vse uropano v	kranjski	deželi.In v drugi shrambi: oblačila, plahte	A
breg, turška vojska se vali nevzdržno proti	Kranjski	‒ v zasmeh mirovnemu paktu in lahkoverni kristjanski	A
Hvala ti, sveži spomin. Baltazar Kacijanar,	kranjski	vojni svétnik!Se še spominjaš, tedaj pri Perni	A
turške prednje straže v nižino in presekajo	kranjski	vojski povratek ...Vname se težak boj.	A
Višnjegorskega, ju odneso skozi tiho noč proti	kranjski	meji.Jutranji svit presune kranjsko deželo,	A
latinski pišem, italijanski in nemški. Govorim	kranjski	in morlaški.Dignus, dignissimusque fui.«	A
hišo svojega z ljudmi od Žirov, ki so podložni	kranjski	deželi.« »Skratka: dobivamo iz vse dežele grda	A
Dvajsetega maja pa je sporočil deželni vojni komisar	kranjski	Jurij Bogomir Liechtenberg grofu Strassoldu	A
Tale zlata muha, ki jo je v Komendi in po vsej	Kranjski	razširil Peter Pavel Glavar, pa ga da...Za vse	A
petje v kvartetih!« je dejal dirigent. »Posebno	kranjski	so zanič.« Sošolec Vencajz pa mi je	A
zrak in hoja sta pač naredili svoje. »Po lepi	kranjski	navadi bomo zdaj vse skupaj še malo poplaknili	A
bi viseč na skali - zmrznil!« Tudi mi smo v	Kranjski	Gori zmrznili.Mislili smo, da si bomo poplaknili	A
sem si predstavljal, kaj so se pogovarjali v	kranjski	sekciji Alpevereina na naslednjem sestanku.	A
Pojdi Belcebubu v trebuh, ti griža črna!«	Kranjski	župnik je jedel nato z veliko slastjo, prav	A
kupa bodi posvečena vedno zvesti moji vojvodini	Kranjski!	« Trčil je z grofom Sporckom, ki je kot guverner	A
hišna št. 6, ter je takrat slovela po vsej	kranjski	deželi.Bila je to največja trgovina s čipkami	A
različnih 36 Obut v jutaste škornje. 37 Za tukajšnji	kranjski,	slovanski dialekt. gostilnah, ker je hotelo	A
je oglasil Zupan, »vas pozdravljam po stari	kranjski	navadi!« To rekši, izpije polno kupo.	A
jo povedali. Zdaj bo vsaj vedel, kakšni smo	kranjski	fantje! Mi bomo pa še malo pili.«	A
ker se ne sme in ne more zahtevati, da naj so	kranjski	plemiči - duševni lenuhi!« Malo se je	A
svojega sina, daroval očetnjavi svoji, tako ste vi	kranjski	plemiči dolžni naši domovini darovati vse moči	A
mnenje o vedenju Janeza Sonca? Ali bi se deželan	kranjski	mogel še bolj osramotiti, kakor se je osramotil	A
Iginili so nemški deželni stanovi, ki so ubogi	Kranjski	zapravili toliko denarja; izginilo je obzidje	A
Turjačanov ničesar opraviti. In tako se je v	Kranjski	resnično tudi vse sukalo okrog Turjačanov!Na	A
začudenje in strmenje nego Aricagovi jezdeci. Ti	kranjski	vitezi so bili brez dvojbe občudovanja vredni	A
tako skrbeli za prebivalce, kakor skrbe za nas	kranjski	deželni stanovi, katerim ne odide nebeško plačilo	A
lastnik tega dvorca gospod Pečaher, imeniten	kranjski	deželan in bogat graščak, ki je loškim škofom	A
brat koroškega vojvode in njegov namestnik v	Kranjski	grofiji in Slovenski in Savinjski krajini ‒	A
našega udaril. Precej smo bili pokonci in po	kranjski	‒ to se vé malo preveč prvotni ‒ navadi odlomili	A
Na starost si je bil kupil zopet v prejšnji	kranjski	domovini omenjeno graščino in pa pridevek plemenitega	A
predmestja. Možje so oblečeni povečini kakor	kranjski	kmetje v naviksanih čevljih do kolen, polosanih	A
se je že nekateremu, da ne boš hodil dolgo po	kranjski	zemlji.« »Kaj hočem pa s tem človekom početi	A
kakor sem jo slišal,« pripoveduje Črtek. »Neki	kranjski	gospod precej daleč od nas ‒ jaz bi vam lahko	A
zaničljivo zategne. »Povem ti torej, da gredó	kranjski	vitezi Frideriku na pomoč in, to se vé, jaz	A
vseh strani, iz gradov na holmih, so hiteli	kranjski	plemenitaši s svojimi hlapci in kmeti proti	A
vojska vendarle obnemore. Koroški glavar Šenk,	kranjski	plemenitaš Ludovik Kozjak in mnogo drugih imenitnih	A
pokorno deželo. Zamišljen in slabovoljen je sedel	kranjski	graščak na Dolenjskem nekaj ur pod Ljubljano	A
To je amen v očenašu. »Ti Nemec, ne	kranjski,	« pravi valpet. »Kaj!	A
domačega sveta in se pričel razgledovati. Na	kranjski	strani in na koroški, kakor daleč je seglo oko	A
duše tretjega. Molče so se razšli koroški in	kranjski	pastirji.Muhe so pobrenčavale po okrvavljenih	A
vojake, jemali so v službo posebno dolenjski	kranjski	plemenitaši jako radi Uskoke ali, kakor jih	A
ima dudlo pod pazduho, ta ima reč, kakor naš	kranjski	brus narejene citrice, in tako dalje; vsakovrstne	A
vidi, da tudi meni milo prihaja, pravi: »Nič,	kranjski	fantje, korajža velja, zapojmo kako domačo!	A
deliti in natakati, kdor plača. Dal sem piti po	kranjski	navadi vsakemu, kdor je bil v hiši.Dam potem	A
navajen. Z isto skrbnostjo, ki jo imajo vsi	kranjski	fantje, ako ponoči štramajo okrog, da bi namreč	A
nego kolikor je bilo plačati za prvo pot.	Kranjski	pijanci so namreč prepametni, da bi se dali	A
eden pak, vodnik trojici, bil je opravljen po	kranjski	noši. Poslednjega lahko spoznamo po dolgi, čvrsti	A
parkete. Ime njegovo je bilo znano daleč po	Kranjski	in veseljaka so ga čislali v vsaki družbi.	A
pšenico. Zgled lahko opazujete prav sedaj v	Kranjski	vojvodini.Ondi je Slovencem nekaj let politično	A
mestu in ga oblegali. Sedaj pa sta zbrala	kranjski	in koroški glavar blizu 4000 korenjaških vojakov	A
Kranjcev splošno nejevoljo in sovraštvo. Če pride	kranjski	revež na Štajersko ali drugam, ga pitajo povsod	A
se nahaja ne le na Dolenjskem, ampak v vsej	kranjski	deželi in morda pod vso oblastjo dunajskega	A
trgovci, tržaški bogatini in tudi vaše gnade,	kranjski	graščaki. Ukrotila in ugrela sem celo mogočnega	A
tujec kateregakoli meščana ali graščaka, če zna	kranjski,	je dobil vselej odgovor: »Kako ne, saj sem Kranjec	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani