nova beseda iz Slovenije
zavračal: S. n. potvarja in laže, ko piše, da | kranjski | Nemci plačujejo manj kakor 2 % neposrednih davkov | C |
erarska podjetja, ostane 946.900 kron, od katerih | kranjski | Nemci, ki jih je 5 % deželnega prebivalstva | C |
* Zdi se, da so se ljubljanski in | kranjski | Nemci v začetku 20. stoletja čutili zelo ogrožene | C |
Nemcem prinesli dogodki septembra 1908. VII/8 | Kranjski | Nemci in nekatere značilnosti volitev v obdobju | C |
stranka preoblikovala oziroma reorganizirala. | Kranjski | Nemci so se nenavadno razživeli, o čemer pričata | C |
odpovedal takim glasovom. Posebno dejavni so se | kranjski | Nemci pokazali ob državnozborski volilni reformi | C |
Nemški narodni svet za Kranjsko naročil, naj | kranjski | Nemci volijo kandidate, ki se zavzemajo za volilno | C |
iz mladoslovenske stranke. Ob teh volitvah | kranjski | Nemci svojim nekdanjim zaveznikom niso prav | C |
* V nasprotju s prepričanjem, da so bili | kranjski | Nemci od leta 1883 pa do srede prvega desetletja | C |
Oscar Plautz npr. zmotno navaja, da so se | kranjski | Nemci otresli pasivnega stališča šele leta 1907 | C |
Nemci in slovenskimi liberalci. Nasploh so | kranjski | Nemci volili v obravnavanem obdobju proti slovenskim | C |
političnega organiziranja. Zdi pa se, da so bili | kranjski | Nemci kljub vsemu zadovoljni s svojimi dosežki | C |
omogočala napredek in razcvet: S tem ko so se | kranjski | Nemci obdržali v deželnem zboru, so lahko do | C |
drugimi nemškimi narodnimi sveti. Tako so imeli | kranjski | Nemci možnost ohraniti svojo posest in vedno | C |
prva svetovna vojna drugačen izid. VII/9 | Kranjski | Nemci med I. svetovno vojno Ob atentatu na | C |
vse okolice igrajo narodne junake in mučence. | Kranjski | Nemci so tudi v prvem obdobju vojne obdržali | C |
padlo junaške smrti. Po njegovi presoji so | kranjski | Nemci med vojno kazali veliko večjo požrtvovalnost | C |
jih nemški dobrotniki zapustili v upravljanje | Kranjski | hranilnici. Biografije nekaterih pomembnih | C |
Zahteval je izrecno zagotovilo, da bo klub, če | kranjski | Nemci ne bodo dobili lastnega mandata, glasoval | C |
proti volilni reformi. Povedal je, da bodo sicer | kranjski | Nemci prisiljeni prek časopisov obrniti se na | C |
društvenem življenju je bil dr. Eger dejaven v | Kranjski | hranilnici, v Nemškem društvu in v Südmarki | C |
kranjskih Nemcev. Leta 1874 je bil izvoljen v | kranjski | deželni zbor in je v njem deloval do leta 1883 | C |
Istega leta so ga dolenjska mesta izvolila v | kranjski | deželni zbor. Temu novemu političnemu telesu | C |
potegujejo le arijci, pri čemer naj imajo prednost | kranjski | Nemci. O Oscarju Plautzu in njegovih Nemcih | C |
zmogljivosti in velikanskem vplivu, ki naj bi ga imeli | kranjski | Nemci na gospodarsko, kulturno in politično | C |
podatke, vendar je občasno dolgovezno (poglavje | Kranjski | deželni zbor obsega npr. nadrobne opise tem | C |
Zaključni povzetek Ljubljanski oziroma | kranjski | Nemci so v obdobju 1861-1893 v svojih idejno | C |
vojno oziroma neposredno po njej. Tako so se | kranjski | ustavoverci na svojem zborovanju 15. 3. 1871 | C |
edeljevanje za nemško narodno idejo. Vendar so imeli | kranjski | ustavoverci ob tem dejanju le nekaj slabe vesti | C |
programom tudi popolnoma soglašam. Kljub temu da | kranjski | ustavoverci niso tajili navezanosti na nemštvo | C |
do konca monarhije), so ljubljanski oziroma | kranjski | ustavoverci skoraj ves čas iskali stik s "sorodnimi | C |
koristil tudi sistem visokega šolstva, saj so se | kranjski | študentje v glavnem izobraževali na univerzah | C |
poudarili, da je ta manjše zlo od trializma. | Kranjski | Nemci so tako leta 1881 pozdravili ustanovitev | C |
od cepitve Združene levice je bilo videti, da | kranjski | Nemci podpirajo Nemški klub in ga zagovarjajo | C |
narodne interese. Nasploh se zdi, da so bili | kranjski | Nemci od druge polovice osemdesetih let 19. | C |
Nemškega narodnega sveta za Kranjsko, da so se | kranjski | Nemci vseh barv in frakcij povezovali: V času | C |
naklonjene. Zato so si - kakor smo videli - | kranjski | Nemci oziroma njihovi voditelji konec avgusta | C |
sovražnikom. Primer za ta teorem so priskrbeli | kranjski | Nemci.Kaj so dosegli v teku let s svojo vztrajno | C |
domestilo za svoj politični ugled. Videti je, da so | kranjski | Nemci z nastopom Taafejeve vlade in Winklerjevim | C |
radikalni in da niso dovolj protivladni, so bili | kranjski | Nemci za novo vlado še vedno veliko preveč moteči | C |
zmernemu, a stalno napredujočemu šikaniranju, so se | kranjski | Nemci spustili v besno-onemogle časopisne napade | C |
dnevnika Laibacher Tagblatt. Svoje izpade so | kranjski | Nemci potem v zmernejši obliki nadaljevali v | C |
gonjo v nemškoliberalnih dnevnikih. Volitev se | kranjski | Nemci - zato ker niso imeli možnosti za uspeh | C |
tej vlogi ohranjanja narodnega jedra pa so se | kranjski | Nemci izkazali za trdožive, kar glede na njihov | C |
in ko je bil leta 1892 odpoklican Winkler, so | kranjski | Nemci ugotovili, da je bila njihovi stvari na | C |
cepitev v klerikalno in liberalno stranko. | Kranjski | Nemci so tako postali zaželeni partner, s katerim | C |
stopnjevati svoj protinemški tempo in "ubogi" | kranjski | Nemci so večkrat izjavljali, da tako prostaško | C |
prinesla državnozborska volilna reforma leta 1906. | Kranjski | Nemci so izgubili dva svoja predstavnika, ki | C |
Kočevarji ter celo fizično obračunavanje. Zato so | kranjski | Nemci začutili potrebo po svoji krovni politični | C |
Taafejeve ere je bilo mogoče misliti na to, da si | kranjski | Nemci pridobijo svoje pravice.V času najhujšega | C |
tej imajo Nemci tudi zastopstvo v prezidiju. | Kranjski | Nemci so vse do konca monarhije ohranili, kakor | C |
med kmeti na Kočevskem, kar bi jim prineslo | kranjski | državnozborski mandat in bi hkrati hudo udarilo | C |
Od devetdesetih let 19. stoletja je jasno, da | kranjski | Nemci ne računajo več na prevlado v deželi. | C |
priložnosti izvesti. Kljub temu se zdi, da so bili | kranjski | Nemci ob koncu monarhije v vnovičnem zmernem | C |
stoletja so v tem času enaka onim, ki jih zastopajo | kranjski | Nemci.Poudarjen je bil pomen šolstva, ki naj | C |
stranki. Šele 5. 12. 1876 so zgoraj imenovani | kranjski | državni poslanci dr. Koppu, predsedniku Naprednega | C |
popolnoma dosežena, tem društvom tudi odpovedali. | Kranjski | Nemci na koncu sedemdesetih let 19. stoletja | C |
Binder je na istem sestanku poudaril, da morajo | kranjski | Nemci obvladati razlike znotraj svojega tabora | C |
treba odločno zavrniti. Tako se zdi, da sta v | kranjski | nemškoliberalni stranki obstajali dve frakciji | C |
prizmo nemških narodnih interesov. Tako se | kranjski | Nemci že ob zasedbi Bosne in Hercegovine kljub | C |
Združene levice leta 1881. Medtem ko se | kranjski | Nemci navdušujejo nad vnovično slogo in pozdravljajo | C |
Plener in Tomszczuk. To nedvomno priča, da so | kranjski | Nemci politično težili k zmerni staroliberalni | C |
liberalno krilo. Tako politično usmeritev so | kranjski | Nemci podpirali, kar je razvidno tudi iz vrste | C |
nikoli ni bila dosežena. Po drugi strani so | kranjski | Nemci do konca monarhije ostali (vsaj navzven | C |
Če lahko trdimo, da so ljubljanski oziroma | kranjski | Nemci idejnopolitične razlike v svojem taboru | C |
zvezi z nekaterimi posplošenimi tezami o tem, da | kranjski | Nemci niso bili nazorsko?politična in narodnostno | C |
Ob koncu monarhije so bili ljubljanski in | kranjski | Nemci kljub oslabljenemu političnemu vplivu | C |
ni možnosti - naj si nihče ne dela iluzij." | Kranjski | Nemci oziroma ustavoverci so se ves čas izvijali | C |
nemško liberalno stranko. Kljub temu so ga imeli | kranjski | ustavoverci za svojega najhujšega sovraga, in | C |
zmotno trdil Prijatelj. Politično so si bili | kranjski | politiki nasprotni tudi na podlagi drugih ločnic | C |
posvečati predvsem posodabljanju kmetijstva. V | kranjski | obrtni in trgovski zbornici, ki je bila v obdobju | C |
načeloval trgovec V. C. Supan, pa menili, da se | Kranjski | kot neposrednemu zaledju Trsta odpirajo tudi | C |
kjer so še lahko konkurenčni. Pri tem so v | kranjski | obrtni in trgovski zbornici poudarjali, da je | C |
zaščitni politiki za zavarovanje domačega dela. | Kranjski | Nemci so po drugi strani v šestdesetih in sedemdesetih | C |
ospredju nemških napadov je bila slovenska večina v | kranjski | trgovski in obrtni zbornici, ki so ji Nemci | C |
zavrla gospodarska kriza. Kljub temu da so se | kranjski | Nemci šteli za edine avtentične predstavnike | C |
interesi velekapitala. Kakor smo v poglavju o | Kranjski | hranilnici že omenili, so ustanovo rešili iz | C |
bolj v vlogi statistov. Treba je poudariti, da | kranjski | Nemci nikoli - drugače od svojih štajerskih | C |
neuspelih nemških izletov na podeželje. Tako so se | kranjski | ustavoverci omejili na upanje, da bo svobodna | C |
letih 19. stoletja prinesle velik napredek tudi | Kranjski. | Že sam ustavni okvir je zagotavljal politični | C |
1872, na katero je opozoril Vasilij Melik. | Kranjski | zbor je v zvezi s tem sprejel naslednjo izjavo | C |
šolska zakonodaja je bila sicer v vojvodini | Kranjski | sprejeta brez radostnega pritrjevanja, vendar | C |
Medtem ko so v sedemdesetih letih 19. stoletja | kranjski | ustavoverci večkrat, tudi ob mednacionalnih | C |
naravnih redkosti, ki se nahajajo v vojvodini | Kranjski | in so bile raziskane po prevzvišenem ukazu rimskega | C |
in kamnitost površja, temveč tudi znameniti | kranjski | in avstrijski pisci kot Valvazor, Gruber, Hacquet | C |
najobsežnejše na Slovenskem. Že leta 1890 je začel | Kranjski | deželni zbor urejati ponore Šice.Porezali so | C |
dva za freisinško loško gospostvo in enega za | kranjski | deželnoknežji urad Vivodino.Za razliko od običajnih | C |
überregionale Amtsträger) deželnega ranga, npr. | kranjski | in koroški vicedom ali štajerski deželni pisar | C |
Bavarski, Tirolski, Spodnji Avstriji, Štajerski in | Kranjski) | . V začetku so bili vsi ti obračuni vpisani v | C |
popis vseh obračunov, ki se nahajajo v knjigi. | Kranjski | in štajerski uradi so v glavnem zbrani na fol | C |
predhodnega stoletja. Izrazit primer za to so | kranjski | deželnoknežji obračuni iz let 1438-1439 (RDK | C |
in 1448). Na lokalni ravni, vsaj kar zadeva | kranjski | gospostvi, je ta razvojna faza izostala, saj | C |
obračun je zaključen za vsako valuto posebej. | Kranjski | deželnoknežji obračuni so prvega tipa, krški | C |
vsaj do neke mere lahko pomagamo s cenami na | kranjski | deželnoknežji posesti (podatki iz tega časa | C |
nominalne vrednosti, izkazane za freisinški | kranjski | gospostvi.Letne plače grajskih stražarjev se | C |
pogosto omenjajo razne pobotnice. Nekateri | kranjski | deželnoknežji obračuni celo v ločenih rubrikah | C |
ižanski urad prejel v zakup za letnih 158 m 76 ß | kranjski | deželni glavar Viljem Rabensteinski, v tridesetih | C |
jasno, kdaj je bilo območje Vivodine priključeno | Kranjski. | Maks Miklavčič postavlja priključitev v okvir | C |
varstvo ljubljanskemu vicedomu in priključil | Kranjski. | Pomembna utrdba na meji cesarstva je bila namreč | C |
vicedomu oz. deželnemu pisarju. Tudi v tem pogledu | kranjski | vicedom torej ustreza kriterijem osrednjega | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |