ključ (6.010)

bo trajalo dejanje ‒ in celjskih dvorov zlati	ključ	bo tvoj. VERONIKA Vse se je zgnetlo v meni	A
razumem in sklenil sem: Tvoj meč ti vrnem in zlati	ključ	gradu ti izročim nocoj.In Svetemu očetu v Rim	A
neprevidno. Tu, glej, tvoj meč ‒ in tu je	ključ.	Skupaj zavladava, skupaj razpredeva niti, ki	A
DEVETI NASTOP Gospa, potlej baron GOSPA	ključ	od štibeljca ven potegne in potlej teče baronu	A
dan spravil, da bi ne vem kje bila. Tebe za	ključ	ne smem prositi, to se tako zastopi. Pak saj	A
popolnoma skazati. Zapre srednja vrata in	ključ	ven potegne. GOSPA sama pri sebi: Kaj sem	A
tedaj! Jaz ne bom nič več rekla; dala ti bom	ključ:	ampak skozi tvojo ljubezen, če si kdaj katero	A
ljubezen! ‒ Ljubezen! GOSPA vstane in mu	ključ	da: Obljubi mi, da ne boš fantu nič storil	A
mano, če ti ne bom spričala ‒ BARON vzame	ključ:	Nočem nič več slišati. GOSPA se vrže na	A
Se bom pa kar oblekel! . / . / stran 48 . /	Ključ	se obrne v vratih, ki se odprejo nekam bolj	A
truda vredno. Slišati je, kako se obrača	ključ,	potem se odprejo stanovanjska vrata in razleže	A
še zahteva, da imej učitelj zaklenjena usta,	ključ	do ključavnice pa obešen na šolske duri.Znam	A
Mu pokaže skozi okno.) Morebiti rabite tudi	ključ?	MENTEJ Ne, nič.	A
... « In	ključ	zarožljá in raj odprt, In Primož Trubar ustópi	A
tiste strašne dni, ko vsem odpre grobove božji	ključ.	Naproti hitel bom ti jaz tedaj, objel te, mati	A
Pokaži knjige! Morda so tvoje primernejši	ključ	do vere moje?« »Ključ?	A
so tvoje primernejši ključ do vere moje?« »	Ključ?	Ključ?	A
»Ključ?	Ključ?	Da, tukaj je ključ!« zakliče starec in vtakne	A
Ključ? Da, tukaj je	ključ!	« zakliče starec in vtakne ga v vrata železna	A
da pomagati, da, da! Za srečo vem: ti bodi	ključ,	za pravdo vem: ti bodi luč mojà! V A kaj,	A
brez miru? Spoznanje kje je, demon, kje je	ključ	do sreče?...Tvoje peklo bodi raj in tvoja noč	A
utrudi. Prijazna smrt! predolgo se ne múdi: ti	ključ,	ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz	A
obveze s tem so zanj končane. Dvakrat obrne	ključ	- in to je vse. Mordá kdaj skoz ključavnico	A
debelo, divje vlečem nase. Navlečem, vzamem	ključ	in pohitim. Zaklenjeno.	A
dragi - govori. Nič ne misli, ko z naporom	ključ	vrti. Tudi on ne misli nič, le kot včeraj in	A
njegovi glavi so ceste prekrižane, v dlani stiska	ključ.	Ognjene oči privide meljejo, telo trpi.	A
upihnila luč, al′ men′ pa boš dala od kamrice	ključ.	»Za kaj pa bo tebi od kamrice ključ?	A
kamrice ključ. »Za kaj pa bo tebi od kamrice	ključ?	Saj sama ne spim, pri mam′ci ležim.«	A
»Le pojdi gor po štengcah, na oknu najdeš	ključ,	saj s tistim boš odpiral, jaz ti prinesem luč	A
mizi, je bila še večja tišina vse naokoli. In	ključ	se je vrtel in v uri je delalo bzik bzik. Nato	A
v veži, . /\ .. stran 115 . \/ zvonko rožlja	ključ.	Potem pa je zvok zamolkel, ker zaklepa vežna	A
zmeraj s sabo. Kakor mehanik svoj angleški	ključ.	Dvoje dlani, tesno zadrgnjeni na krmilu, in predor	A
moj hramček bo zaprt...« »Ali iščete	ključ?	« je vprašal Peter Majcen. »Ključ, seveda	A
Ali iščete ključ?« je vprašal Peter Majcen. »	Ključ,	seveda, ključ...« »V vratih je.«	A
« je vprašal Peter Majcen. »Ključ, seveda,	ključ...	« »V vratih je.«	A
ključavnico. V ključavnici pa je tičal ogromen	ključ.	Umikal se je vratom.	A
vozico. Potem je zaklenila vrata s skrbjo, dala	ključ	pod prag, kakor bi se imela že zvečer vrniti	A
Preoblekla se je. Zdaj zaklepa hišo, skriva	ključ	v duplino stare tepke in se poslavlja od Pazija	A
Moram le pogledati, če bo treba koga vzeti pod	ključ,	«se je skušal pošaliti, čeprav je bilo vidno	A
vrata, so bila zaklenjena. Segel je v žep po	ključ,	ključa nikjer.Izgubil ga je, padel mu je v vodo	A
Pahnili so jih v hram, Nace je dvakrat obrnil	ključ	in ga vtaknil v žep. »Tako!« je rekel	A
obljubo pekla so napisali. V vratih je zaškripal	ključ.	Vstopili so na mračen hodnik.	A
ki je padal izpod oboka na siva tla ... Ko je	ključ	zapel ob ključavnici in so se odprla vrata v	A
veliki sobi, kjer imava dragoceno pohištvo, ta	ključ	je od sobe, kjer hraniva zlato in srebrno posodo	A
radovedna, kaj je v tisti sobici. Vzela je	ključ,	gromozansko velik in težek je bil, in ga potisnila	A
da mora zakleniti vrata, potisnila je noter	ključ,	obrnila, da je škrtnilo, potem pa s ključem	A
prevesile proti rokam in videla je, da je, o groza,	ključ	ves krvav.Tekla je k vodnjaku, obračala okroglo	A
vsemi mažami, ki jih je poznal tedanji svet,	ključ	pa je ostal lepo posvinjan s krvjo tistih nesrečnic	A
dvorcu. Grof Lorcia ji je pokazal sobo in obrnil	ključ	za njo.Mravljinci so mu šli po hrbtu od strahu	A
zaprla za njo in slišala je, da je oni obrnil	ključ	v ključavnici. -	A
mož mu je z glasom, ki je dal slutiti, da ima	ključ	do neke skrivnosti, pojasnil, da do škofa prav	A
strujanje hladnega zračnega svežca. Dolgo vtikaš	ključ	v ključavnico, potem sediš in si prazniš svoje	A
prostoru. Ušla mu je skozi vrata in zasukala	ključ.	Z golimi rokami je steklena vrata razbil in stopil	A
in tiste noči? Kaj se v človeku obrne, kak	ključ	škrtne, da se misel vrača k vsem tem žalostnim	A
Stranski ris. Obrnem	ključ	in avto steče.Žarometi luknjajo temo in utirajo	A
ven, ona pa je za njo zaprla vrata in obrnila	ključ.	Ni naju opazila.	A
Izza vrat ni bilo slišati ničesar. Potisnil je	ključ	v ključavnico, zasedeno.Vrnil se je do vratarnice	A
tobačni prah, robec, vse. Sunkovito vtakne	ključ	v odprtino, obrne, odpre vrata, stopi noter	A
usti smrči. Gre skozi prostor in dvakrat obrne	ključ.	Globoko diha.	A
kuhinjo, so že blizu stikalu, ko dvakrat zasuče	ključ	in se spusti po stopnicah.Znano.	A
tem mestu. V sobi sem za seboj dvakrat obrnil	ključ.	Vrtel se je strop in postelja in mesto in vse	A
tujo lastnino, 17 vlomilcev in 128 tatov. Pod	ključ	je moralo 22 tihotapcev in 105 oseb, ki so	A
ključavnica ne odklepa. Še in še sem vrtel	ključ	v njej, potem so se vrata nenadoma vdala.Kar	A
svojo radovednost tja ven na hodnik. Zasukal sem	ključ	v ključavnici, sunil začudenega človeka noter	A
poslovalnica za prodajo na debelo. Obrnil je	ključ	v žabici in tako sklonjen je s kotičkom očesa	A
da vstanem in rečem, stečem in dvakrat obrnem	ključ.	Ne vem, kako dolgo sem stal tam pri vratih	A
šel. Stopil je k vratom in Še enkrat obrnil	ključ.	Nobenega namena ni imel.	A
znotraj zaklenjena. . / . / stran 136 . /	Ključ	je dvakrat obrnjen in v ključavnici.Ona mara	A
oddaljevali po stopnicah. Potem je vstal in pobral	ključ,	ki je ležal na tleh.Vtaknil ga je v ključavnico	A
odpirati. Ob debelejšem robu se je zataknilo,	ključ	je kovinsko škrtnil. Zaprl je pipo.	A
slišal Valerijo; njegov kapetan mu je namreč dal	ključ	od pisarne, ker jo je moral popoldne pospravljati	A
številka štirinajst, zato so imeli oni s sabo	ključ	s številko štirinajst.Kaj naj storijo?	A
komandi so mu obljubili, da jim pošljejo zahtevani	ključ	in kurir je prišel k njim hkrati z utrujeno	A
tresel se je in s tresočo roko poskušal vtakniti	ključ	v ključavnico za vžig.Rac mu je ključ grobo	A
vtakniti ključ v ključavnico za vžig. Rac mu je	ključ	grobo iztrgal iz rok in ga zalučal proti gozdu	A
razodelo pred nekaj trenutki. V rokah je držal	ključ,	ki je odpiral zadnjo ključavnico pred vrati	A
šepal iz sobe. V vežnih vratih je zaškripal	ključ.	‒Dober večer! ‒ se je kmalu nato zaslišal glas	A
nato je kovček zaprla. . / . / stran 59 . /	Ključ	je žalostno zaškrtal.Starka se je po vsem životu	A
govori zase. Kovček je zaklenila in izročila	ključ	Štefanu. Stara ura je odbila poldne.	A
med sence je ujeta luč moj ljubi je izgubil	ključ	ne zmore biti zame mlad v spominu le ima me	A
nato se je stegnil nazaj in ji položil v dlan	ključ	z velikanskim medeninastim obeskom v obliki	A
pastirovat v vročih mesecih in kjer se je obračal	ključ	v omari na podstrešju na dan svete bilje, obračal	A
konce, v koncih sta se bila ločila in vzela eden	ključ	in drugi luč.Tako kratko živimo, pa se prerekamo	A
je zajemala živalco, končno je zatlačil dolgi	ključ	za hlače.Vrani niso delali težav, bili so obveščeni	A
stikalo za luč, copate pod posteljo, kljuko,	ključ,	prag in hodnik, vse to seveda v prvovrstni temi	A
steklenice in skodelice in pribor, dajala jih je pod	ključ,	si jih podrejala, jih spravljala na varno, začela	A
štiri jerebičke, ako prideš pred Novakuljo.	Ključ	od kuhinje leži na tramu nad durmi.« Janja je	A
pozdravili. Sumar je zaprl duri v sobo in tiho obrnil	ključ,	da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v	A
Oštir je skočil k durim in jih zaklenil - še	ključ	je vzel ta mrkač k sebi - potem je zaklical	A
hiše. Vrata v Ivankino sobo je zaprla in vzela	ključ	k sebi. Prihuljena resnost s tajno primesjo	A
šparovčku, le da je bil šparovček narejen na	ključ	‒ z železnim zaklopcem in se mu je odprtina	A
Segel si je za vrat in je privlekel na dan	ključ	od občinske blagajne: »Hehej, kdo je ukradel	A
blagajne he-he! . / . / stran 53 . / Tukaj imam	ključ!	« Ključ je imel policaj, to je res, toda občinske	A
Tukaj imam ključ!«	Ključ	je imel policaj, to je res, toda občinske blagajne	A
vabila plajšarjev, in je bila trdno zaklenjena,	ključ	pa je ležal na oknu. Cefizelj je ključ vzel	A
zaklenjena, ključ pa je ležal na oknu. Cefizelj je	ključ	vzel in pohlevno odklenil vrata, lepo čedno	A
Zato sta se pa našla pri tej priliki hišni	ključ,	ki smo ga dolgo pogrešali, in zlata broša z	A
»Zaklenjeno ima. Vem, da ima zaklenjeno,	ključ	pa skriva.« »O,« je rekla gospodična, »gospodarju	A
je rekla gospodična, »gospodarju je vsaka reč	ključ.	Še sekira!«	A
je sopihal jako smešno. Zaklenili smo ga,	ključ	izročili krčmarju z naročilom, naj harmonij	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani