nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Zmote dijaka Tjaža, poved v sobesedilu:
Nikoli prej bi mu ne bilo moglo šiniti v glavo, da bi se pozanimal za žuželke na stropu, povsod, na vseh stropih, stenah in v kotih, so se pojavljale, celo v zavodu in Ninini sobi, zdaj se je čutil ogroženega, čut mu je narekoval, da naj se zavaruje od vseh strani in pred vsem, kar bi ga moglo na kakršen koli način stiskati, se zavaruje torej tudi pred kavarniškim pajkom, in to ne bo hudo, kajti bil je prepričan, da je pajek edini v kavarni, tako rekoč izjemen, osamljen primer. Drži, da ga je črni pajek začel zatirati, nevarno bi se mogel končati prvi dan v svobodi, treba bi mu bilo samo sprožiti hidravliko, vrv bi se začela odvijati in bi ponesla pajka od stropa v prostor, vedno bližje bi se spuščal proti Tjaževemu tilniku in se tam zavrtal proti njegovemu strženu, Tjaž bi se temu napadu lahko ognil tako, da bi se umaknil drugam, k sosednji mizi ali v drug kot, vendar se mu tak beg ni zdel v skladu z značajem, za malo mu je bil, ni se ga dostajal, zakaj se
ga ni, je razumljivo, če spomnim samo na to, da je sezul sošolca, olupil dva, tri moške hrbte, nakljuval svetnike, razpukal oltarno ogrodje, razdrobil tiskarski stroj, ravnokar posvetil šipam v Ninini sobi na oni svet, razpraskal njeno okno, mu slekel šipe, zbobljal steklo z žarnic, odslovil kit iz okenskih okvirov, spravil Nini ob revijo in noč, jo prisilil do opravkov, ki jih drugače za noben denar ni opravljala, zdaj pa jih je morala, poiskala je stikalo za luč, copate pod posteljo, kljuko, ključ, prag in hodnik, vse to seveda v prvovrstni temi, poiskala na hodniku omaro z varovalkami, poiskala v njej varovalke, jih obdolžila teme, jih dolžila vedno trše in bridkeje, vendar po krivici, se končno ojunačila, vtaknila vanje svoje dolge prste, izvila prvo varovalko in jo spet zatrdila, izvila drugo varovalko in jo spet zatrdila, izvila tretjo varovalko in jo spet zatrdila, kar pa ni pomagalo, luč ni posvetila, varovalke so bile v redu in ji tega niso mogle dotuliti, one niso
zakrivile teme, toda nekaj je moralo temo zakriviti, malo prej je bilo še svetlo v sobi, drugače bi ne bila mogla listati po reviji in Tjaž bi v temi ne bil mogel najti njenega okna, nenadoma je zacingljalo steklo, luči so mrknile, izginile v praznem, tako da ni ostalo nič drugega kot zateči se k varovalkam in jih obvestiti o temi, kar pa je bilo odveč, popolnoma napačna in zvodenela reakcija. To je bilo tisto, vpričo vsega tega ni bilo umestno ogibati se pajku, ki je vlekel vrv za seboj v prostor in se je vrhu tega spustil šele za ped od stropa.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani