nova beseda
iz Slovenije
Florjan Lipuš: Srčne pege, poved v sobesedilu:
Po hišah je strašilo, ker ni bilo v bližini bezga in duhovi umrlih niso imeli svojega zatočišča in mirnega tečaja, vrteč se skozi večnost. Tudi pri kmetu, kamor so ga bili pošiljali pastirovat v vročih mesecih in kjer se je obračal ključ v omari na podstrešju na dan svete bilje, obračal sam in z velikim truščem, ni bilo bezga pri hiši.
Vse to je pomnil Buterna iz otroških let, in ko se je bil naseljeval na pozna leta spet v svoji nekdanji hiši, ga je bila gnala radovednost tudi k beču, k zamoku ob vstopu v gozd, zastavljenem s kamenjem, ob robu katerega je bil nekoč sam vsadil bezeg, na Zarkino pobudo, tajno in na skrivnem, ker bi mu ‘takih neumnosti’ oče ne dovolil, kaj šele dovolil, da bi ga vsadil pri poslopju.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani