kesanje (303)

pa ustrele, mu vse skupaj nič ne pomaga; samo	kesanje	mu ostane, da ni bolje živel. Zdravi bodite	A
minuti, pa se vprašuje strahoma in zmerom za	kesanje	pripravljen: ali sem Bogu dopadljivo dihnil	A
najbolj človeški so tisti, ki ne vedó, kaj je	kesanje,	kaj so sanje, kaj je hrepenenje, tisti, ki živé	A
JANKO Idiva. Tvoja krivda bode, če srečaš le	kesanje	na koncu tega pota. Odideta.	A
davno skopneli sneg! . /\ .. stran 93 . \/	Kesanje	Aj, šumite, le šumite, ve globoke vôde, ve	A
saj kdor ljubi, srečen ní - a pregrenko je	kesanje,	to prevèč srcé teží. ELEGIJA O MOJI	A
novem grehu, iz katerega se rodi potem novo	kesanje,	- zmerom nova pomlad in nova jesen, zmerom novo	A
trpi plemenito trpljenje, ki je njega vredno,	kesanje,	ki je slast obenem, hrepenenje, ki je obenem	A
a ožgan in brez brk, oh, župan tam stoji ‒ v	kesanje	Pedanj se pogrezne, na Lučnem pa k jutru zvoni	A
nedolžno, čisto kakor zdaj! . / . / stran 14 . /	KESANJE	Da zábil bi reve in teže, na posteljo starček	A
dobljeno pekoče spoznanje: najhujša je vseh bolečin	kesanje,	krivice spomin! SIROMAK Kar Bog mi je življenje	A
pobeg, ko pa zapela zadnja bo lopata, bo za	kesanje	časa na pretek. ... a ne da me razžalostiš ...	A
nima niti toliko časa, da bi opravilo obračun,	kesanje	in pokoro za oni svet.Drug za drugim se vlečejo	A
. / stran 334 . / kateri je začutil v srcu	kesanje	in je od svojega namena odstopil.To je bila	A
ki je sposobna sprejemati in dajati, sprejeti	kesanje	in odpuščati grehe, zagrniti nesrečno in tavajočo	A
sodišču, a Družba ve, kolikšno je trpljenje in	kesanje	v njegovi duši, v nobeni ječi ni tako temno	A
Mogoče drugi teden?«	Kesanje	je prišlo prepozno, takrat, ko te ni bilo več	A
bela proga na mrtvaškem prtu. Žalost, jeza,	kesanje,	obup, najtežja čustva so stiskala ubogo srce	A
pridno. Tone in Mana sta si razlagala to kot	kesanje	in mu nista oponesla pretepa nič več. »Če se	A
iz hiše, da si oddahne. Prevzelo jo je grozno	kesanje,	da je odbila svojo srečo in zagrebla svoje nade	A
odpusti, če se skesaš! Tukaj ne pomaga nobeno	kesanje;	za zločinom pride kazen, kakor udari grom za	A
nevoljen poslušal šunder z verande in vrta.	Kesanje	se je budilo v njegovem srcu in »pamet, pamet	A
Gnala si je k srcu njegovo stisko, čutila že	kesanje,	če bi mu res ona nakopala nesrečo.Na drugi strani	A
pogubno dobrima otrokoma in zlata vredni ženi. In	kesanje,	pekoče kesanje mu je polnilo dušo.Ako mu to	A
otrokoma in zlata vredni ženi. In kesanje, pekoče	kesanje	mu je polnilo dušo.Ako mu to sedanje mišljenje	A
zopetno porivanje, nobenega obžalovanja več, le še	kesanje	nad kesanjem, le še nevolja nad nevoljo, srd	A
počasi pomikalo dalje, toliko da ni zastajalo.	Kesanje	je bilo zdaj opravljeno, tu in tam se je še	A
mi govori, za srečno večnost me pripravlja,	kesanje	mi vzbuja, pokoro nalaga...Oh, kako mi je danes	A
Pokrižal se je in je občutil resnično in globoko	kesanje.	Ko je ustavil pred hišo, je prišel Šimen	A
po tem mraku: spomini se zlijejo v eno samo	kesanje;	srce je žalostno, a mirno je. Kadar se bližajo	A
morem do dna; ob spominu me časih obide kakor	kesanje,	kakor bolest; toda ljubezni, čeprav zakasnele	A
kljuvalo tisto tenko kladevce, ki mu pravijo	kesanje.	Skoraj nerazumljivo je, res pa je vendar: človek	A
vedri dušo in boža srce ter poravná razmere;	kesanje	se izlije na papir ter odleti s papirjem - list	A
trpljenje, mi smo preleni zanj. Ostalo mu je	kesanje,	nas bi bilo kesanja sram.Ostalo mu je hrepenenje	A
97 . / ”Mi smo zagrnili svoj spomin in svoje	kesanje,	svojo strahopetnost in svojo slabočo v spodobno	A
In obšlo me je nenadoma kakor sram, kakor	kesanje.	”Kako je grdo, grdo vse to hrepenenje!	A
še tiho, ponižno upanje -- glasu od nikoder ...	Kesanje	in žalost napolni srce popotnikovo.Čemu se je	A
tako kazni kakor hvaležnosti; nepotrebno je	kesanje	in ponos je smešen ... Tako sem bila žalostna	A
nehvaležnost greh; spovedal se je tega greha, njegovo	kesanje	pa ni hotelo biti ne globoko, ne resnično; besede	A
gospod Ognjišček je popolnoma obupal ... Njegovo	kesanje	je doseglo vrhunec, ko je sedel doma ponižno	A
na vesti, naj leži pogrnjen in zaklenjen! -	Kesanje	- bodi kesanje!Ampak bridkosti - bridkosti ni	A
leži pogrnjen in zaklenjen! - Kesanje - bodi	kesanje!	Ampak bridkosti - bridkosti ni treba!	A
in že v besedah samih, v samem glasu je bilo	kesanje	in oproščenje ... Ali komaj so bile duri odprte	A
- Ne želja po opravičenju in ne	kesanje	me ne žene k tej odkriti izpovedi.Stvar je popolnoma	A
greha veliko sovraštvo; in ker je bilo v vesti	kesanje,	se je rodil iz kesanja srd. ”Petelin!	A
temno, grozepolno skrivnost. In obšlo ga je	kesanje.	”Vsaj eno ljubeznivo besedo da bi ji bil	A
ne izide ponavadi drugega nič, nego smrad in	kesanje	...Toda boj tistega mladega človeka, ki je z odkritosr	A
Začutil je nenadoma tudi sam kakor očitanje, kakor	kesanje.	”Ali si me čakala na hribu?“	A
komaj še da me doseže z roko ...“ Sočutje in	kesanje	se mu je zbudilo; hitel je v klanec, skoro je	A
kesanja -- kakor da bi se šel brit ... In vse	kesanje	ni drugega nego -- žganje!Iz pijače se rodi	A
hlapec!“ je pomislil in komaj ga je obšlo prvo	kesanje,	se je spomnil na vožnjo, na prejšnji večer,	A
ogenj in poraja brez nehanja nov greh in novo	kesanje,	nov sram in novo samoprevaro.- Midva, oj duša	A
ljubo dete, bo prepozno za preoblačenje in za	kesanje!	...	A
ostane v srcu spomin, v spominu hrepenenje,	kesanje	in sram. Ni na svetu toliko greha, zlobe in	A
pričelo? Pogledal je daleč nazaj, odleglo mu je;	kesanje	se je spreminjalo v mirno žalost.Odgovoril si	A
ugledal obraz neveste, obšl� ga je kakor sram in	kesanje	...To so še vedno tiste otroške oči, to je še	A
dalo odvezo ter ga osušilo ... Še nizkotnejše je	kesanje	od greha!“ ”Kakor nekdaj in zmerom!“	A
bilo premalo; prerahla samokazen in preplitko	kesanje!	Glej, stopi sem, prikaži se v svojem haveloku	A
z bridkostjo in solzami, da je prašen. Tudi	kesanje	je neumno in sramotno, drugega nič, nego del	A
svojih sanjah. Jereba je obšlo globoko, resnično	kesanje,	hrepenenje po nečem izgubljenem, lahkomiselno	A
tudi nespodobnosti govoril ... veliko bo njegovo	kesanje	nekoč innjegovo vpitje!Ampak kdo mu bo pomagal	A
pravica - kaj bi še nadalje vzdihoval in govoril?...	Kesanje?	Bridkost?	A
oči so gledale kakor skozi motne naočnike.	Kesanje	mu je potrkalo na srce in sram ga je bilo.	A
233 . / ”Božji prst se ga je bil dotaknil,	kesanje	ga je obsenčilo!“ je ukrenil učitelj Šviligoj	A
dolini šentflorjanski?“ ”Resnično je občutil	kesanje,	resnično se ga je Bog usmilil!“ je izpreletelo	A
adjunkt ... ne, gospod adjunkt ... težko je pač srce,	kesanje	se je zgenilo v njem ...Kaj bi rekel?	A
se je poprašal natihoma in zakljuvalo mu je	kesanje	v srcu. Ogledal se je: pobit po rokah	A
natanko opolnoči se ga je poslednjikrat polotilo	kesanje.	Sedel je pijan za polito mizo, upiral je glavo	A
več ne na očeta, ne na svoje hude sanje, ne na	kesanje	in ne na pokoro. Kakor bi zalučil kamen po klancu	A
velikih, dokler je bil kozarec pred njim. »	Kesanje	sodi starcu; dokler je človek mlad, bodi vesel	A
treba, se je zbudilo v njegovem srcu bridko	kesanje.	Niti postelje, o!	A
ko se je razjokal, je bila žalost rahlejša,	kesanje	se je utolažilo. »Ni koristna tako velika	A
neverjetna bajka; ob spominih je zakljuvalo	kesanje	v starem srcu in križ je zarezal globlje v razranjeno	A
izročil zlodeju in njegovemu ognju. Krčmarjevo	kesanje	ni bilo globoko; kakor iz zrahljane prsti je	A
nekoč ne bo ozrl nanjo z usmiljenim očesom.	Kesanje	se trka na prsi, srce koprni po matjaževanju	A
zabolelo v srcu; ali je bil sram, ali je bilo	kesanje,	ali je bila pritajena, bolestna radost.Povesil	A
delež? Večna pot, nestalno potikanje, grenko	kesanje.	O srce, povrni mi, kar si mi vzelo!«	A
in usmiljenje ni drugega nič nego jecljajoče	kesanje	slabotnih duš, ki še toliko moči nimajo, da	A
moja sladkost in vsa moja ljubezen - in da še	kesanje,	da še srd in sram ni drugega nič nego do pretvore	A
hrepenenje, ki je bilo večna bridkost in večno	kesanje.	Tako ne hrepeni fant po dekletu, - tako strmi	A
spečal z mlinarico; zdaj je počil greh na dan,	kesanje	pa se ne pozna ne nji ne njemu!“ ”Kakor da	A
Šviligoj je časih stresel z glavo in je zavzdihnil:	kesanje	njegovo je bilo vse globlje, kajti on je bil	A
karal z očmi. Zakaj vest je bila težka in	kesanje	je bilo veliko.Res so se razvedrila srca ob	A
sit, nisem grešil, in vendar je veliko moje	kesanje!	“ Graščak Peter, prijazni, rdeči, je odpiral	A
nekaj strašnega; stud nad samim seboj, strah in	kesanje	- a vse to tako ostudno, podlo in nizko ... Da	A
pekoča, kakor kaplja stopljenega svinca ... Toda	kesanje	je bilo prepozno, prepozno sem jim poljubljal	A
prikazale v njih očéh. Začutil sem takoj globoko	kesanje	in hotel sem jim poljubiti roko in jih prositi	A
tako neusmiljeno resnično, kakor je resnično	kesanje.	Kar je bilo, kar je in bo, je eno.	A
hvaležnosti.« In še dalje je mislil in obšlo ga je	kesanje.	Kako je bilo prej to življenje vse polno	A
srcu bi se morda kdaj vzdignilo tiho, nezavedno	kesanje?	Tudi drugi bi šli mimo njega, z veselimi koraki	A
vzbudilo, je zaživelo devetkratno življenje. Greh,	kesanje,	strah ... nič več besed; ali je treba vseh, ali	A
misli govoriš.« In zdaj ga je obšlo globlje	kesanje	kakor prej pred sedemdesetletnim koscem ...Bil	A
ne bodo nikoli več vrnili v dolino, obudili	kesanje	in se priporočili za zadnjo uro, on pa je hodil	A
je glede na njega mladost in očitno globoko	kesanje	‒ samo na šest let v vprego!« »Tudi ta kazen	A
Zašepetala je: »Če želite?« Preobšlo ga je	kesanje.	Pričel je gor in dol hoditi ter godrnjal: »Tako	A
razkrila milobno njeno lice. Preobdalo ga je	kesanje	in sam sebi je očital, kako li je mogel za en	A
vinske njegove možgane vsiliti se je hotelo	kesanje.	Ali z vinom ga je preplul.	A
mu je časih zatrepetalo, ker ga je pretresalo	kesanje.	Zasilile so mi solze v oči, tako da sem ihte	A
se je, da bi oni porinil. Obujal je izpovedno	kesanje	v grešni duši ter nič ni vedel, kako, kdaj in	A
brez rešilne misli. Ko mu tako brezupnost in	kesanje	pretresata dušo, mraz pa utrujeno, lačno telo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani