nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Tujci, poved v sobesedilu:
Ležal bi in poslušal, kako bi šumelo mimo njega in se prevračalo in vzdihovalo, a on bi se samo časih nasmehnil v mirnem spanju, obžaloval bi ljudi, ki se pehajo mimo po prašni cesti in stokajo, uklenjeni, ranjeni ... Ali bi ga obšlo morda kdaj hrepenenje, globoko v srcu bi se morda kdaj vzdignilo tiho, nezavedno kesanje? Tudi drugi bi šli mimo njega, z veselimi koraki, sončnosvetlimi očmi, rože v laséh.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani