kača (1.537)

Na tla se je vrgel, zvijal pred mano kakor	kača,	oči so se mu bliskale kakor iskre, vriskal je	A
ANASTAZIJA (Neli): Na prsih te je grel,	kača.	HABILIS: Grdo me je suvala in jaz sem jo	A
ANASTAZIJA: Lepo te je prenašal, rekel ti je: srce,	kača.	HABILIS: In ti me spravljaš v obup, kača	A
kača. HABILIS: In ti me spravljaš v obup,	kača	s fibule, kače ti bežijo z obraza. ANASTAZIJA	A
fibule, kače ti bežijo z obraza. ANASTAZIJA:	Kača	s fibule. HABILIS: In kaj potem, Nela, kaj	A
SIRK Preklemana barantača, skrivata kot	kača	noge, pa vendar vsi vemo.Na svatovščino me boš	A
kakor zmaj, star kakor zemlja, zločest kakor	kača.	Iz ljubezni do mene!	A
Ali ne svetujem ti v tem početju nadaljevati,	kača!	ELIZABETA Fridrih!	A
plamenu gorim na veke pogubljen. Pač lepa, rajska	kača	si, mehka in živa ti, in blaženstvo je, ljubica	A
teboj prebivati. . /\ .. stran 38 . \/ Pa bodi	kača,	ljubica, a jaz Laokoont, Trojanci pa zijajo	A
Povej mi, kaj si?	Kača	li na gori, skrivnostna sfinga na egiptskem	A
iz tvoj′ga svéta speljala ne bila, goljfiva	kača!	Ne vedel bi, kako se v strup prebrača vse, kar	A
zadihaj, udrihaj, začni že živeti! Kot človek, ne	kača,	bolehna krastača, kot človek, kot človek, kot	A
zrcalo strupenec ‒ strupena žival, navadno	kača;	hudoben, zloben človek krotovica ‒ oteklina	A
svetnik, premagal je kačo ta božji vojnik, bila	kača	ta: zima‒zmaj; prekrvave lise, zmajeve lise	A
Drobne tičice pojó.” Temno brezno ‒‒ huda	kača	Zvita mu na dnu lečí; Táko je ‒‒ to ni igrača	A
zlatem soncu ostra kosa se zasveti. Kot srebrna	kača	proti rožam sika in zaman se ji dehteče cvetje	A
zemljo in bom eno z njo. Lahko se priplazi	kača	ah, saj je toliko hudega, da me nihče ne reši	A
obal, grob je izbran. Nad obzorjem se spet	kača	zvija, črna je njena koža. Mar je bila pot zaman	A
je pričela, polna so ozvezdja. Na prestolu	kača	zvita, osem mečev vihti. Alabastrno se lesketa	A
božanski kovač. Po tej poti sem šla, za menoj	kača	zemeljska. V potonjenih mestih sveta sem iskala	A
neizgovorjenih besed boji. Na prestolu pred njim	kača	zvita, osem mečev vihti. VII.	A
VII. Na prestolu pred njim	kača	zvita, osem mečev vihti. Potovanje traja, sedaj	A
Tuj sem zelenemu polju. Zvit kakor	kača,	preprost kot golob. Živeti.	A
. / stran 203 . / Prestare ne maram, ker	kača	je kač, saj nočem zgubiti prezgodaj še hlač	A
kopno budnih udov val trebuha. Se zoperstavi	kača	razodetju. Sipine ljudske žive, naplavine se	A
z menoj igra se vodomec včeraj, jutri zvita	kača;	ta hip v orunju gorskem samo zase ... Pozna me	A
in kos ržene štruce, ali pa nič, če je bila	kača	v tvojem žepu in v žepih tvojih bližnjih tovarišev	A
prizadeval, da reši Vladka. Kogar je pičila	kača,	pravijo, da se boji zvite vrvi.Ta pregovor v	A
je razpletla in ji visi na ramo kakor debela	kača.	Kakšna pa ste, Mici.	A
prestrašen zrè v suho kožo, ki jo je pustila	kača	pod deblom, se veseli sklede češpelj, ki jih	A
megla počasi ovija v svoje lene spirale. Kakor	kača	je megla zaspano splezala po drogu in liže velike	A
ga na mrzlo verigo, ki se ga je ovila kakor	kača,	in ga odpeljali.Vozili so ga dolgo, dolgo; dve	A
zasnežena steza, ki se je kakor bela pravljična	kača	vijugala po strmem pobočju, grebenasti Vranjek	A
da česa ne razume in ... se potem zvija kakor	kača	v precepu in ... in nemara še brez potrebe...In	A
vrsti po zasneženem polju, kakor bi se črna	kača	počasi zvijala po belem pesku.Mrzlo zimsko sonce	A
premaknila. Stala je nepremično in gledala, kako je	kača	izginjala in izginila za obronkom Dolenje njive	A
nje stal okameneli hudi čas. Naposled se je	kača	spet prikazala iz snega, zavila na desno in	A
tako blizu mu je bila tudi zdaj, ko ga je črna	kača	mrtvega vlekla proti hiši.Strmela je v njegovo	A
takrat, kadar se ne zaveda svoje veličine.	Kača	je rasla in se bližala.Na robu beline so se	A
korakov više, je takoj zažvižgal na piščalko.	Kača	se je premaknila in hkrati so izza vseh vogalov	A
streha na hiši in kolovoz, ki se je kakor bela	kača	zvijal okrog pobočja, stari hrast in veliki	A
sončno, rumeno zemljo se zvija vijugasta, kakor	kača.	Nekam čudno tiha je ta Vipava.	A
- Tiho! - je planil ded, kakor bi ga pičila	kača.	- Ti boš mene učil, ti - rabelj žandarski! ...	A
zraku z zakrivljenimi prsti in sikala kakor	kača:	- Svinja! ...	A
Kaj takega pa še ne! 159 . / . / kakor	kača	noge.Ta pa ne.	A
vijuga na beli mizi je zaplesala pred njim kakor	kača.	Na črno vijugo je padla solza.	A
ki je tako rekoč oživela ter se ji kakor siva	kača	hudobno izmikala izpod nog. Ob reki	A
poskočnice, s kovino udarja ob steklo, klopota	kača	klopotača.Začne se z vremenom; med hrapanjem	A
erekcijo je doživljal gospod. Taka dolga tanka	kača	z rdečo kapico na vrhu, vsa gladka, nobenih	A
potem mu je nenadoma pogledala ven tista gladka	kača.	Stala je tam in se ozirala na vse strani, potem	A
tkanega materiala, se ovija okrog kot kakšna	kača	v treh do milimetra natančno razporejenih linijah	A
polnost, naphanost, klobasasto okroglost. Kakor	kača	slovenska tribarvnica, vse njene jasne barve	A
spregovoril. Mož pa je bil miren in hladen kot	kača.	Potem si je Johan Ot z rokami razmazal mast	A
ovila pekoča bolečina okrog pasu, kot kakšna	kača	ga je poprijel agusinov bič okrog pasu in potlej	A
razlika pa je bila. Veriga se ni plazila kot	kača	krog pasu in nog, misel na beg je bila bližja	A
strašna vročica, nekaj spolzkega, neka debela	kača	leze vanjo.Katarina glasno zastoka in si pokrije	A
približati, poljub je že ogenj sam in topla	kača	zdrsne vame, velike vode ne morejo pogasiti	A
bom v greh neposvečene ljubezni kakor tista	kača	vame.Potem leži na postelji, zdi se ji, da sliši	A
dana velika oblast in povsod Veliki zmaj, stara	kača,	Gog in Magog. Nevidni in hkrati vidni svet	A
drugič druge roke, lepa Luxuria, po njej se plazi	kača,	skušnjavec ji šepeta na uho, kako naj Katarina	A
kozarcu, se gladko pretaka. Naposled piči kakor	kača,	brizgne strup kakor gad, z besedo, z jezikom	A
ta beseda naposled pride, naposled piči kakor	kača.	Neko jutro, najbrž je to že v poznem poletju	A
kozarcu, se gladko pretaka. Naposled piči kakor	kača,	brizgne strup kakor gad, z besedo, z jezikom	A
prsih, samo še te besede, vsaka je pičila kakor	kača	in zlila vanj gadji strup, Simon se zdrzne,	A
Na dolgem Broadwayu, ki se je vlekel kot jara	kača,	so utripale luči.Nikoli speče mesto, skupine	A
odprta, krvoses, ter me suval. Plazil se je kot	kača	v moj prostor in me ruval, rabelj mogočni.Hrano	A
SAVANA Redke trave, antilope, sonce, debela	kača,	zvita pod razžarjeno skalo.Avtobus se v ostrem	A
plazi med trnjem proti njeni roki. In debela	kača,	zvita pod razžarjeno skalo, se prav počasi zgane	A
da mu je ta udarec prizadel an sam, osebno.	Kača,	ki jo je redil na prsih, ga je zdaj usekala	A
razen po zahodni cesti, ki ji še danes rečejo:	kača.	In tja so se zatekli uporniki.«	A
nama se je po serpentinasti poti, reče se ji	kača,	spuščala vojska. Menahem je korakal na Jeruzalem	A
usekal z zobmi, . / . / stran 162 . / kakor	kača.	Kri mu je brizgnila iz neke žile na vratu in	A
mu rekli tudi Mrzli, ker je bil mrzel kakor	kača.	Ni se ga prijelo kakšno kačje ime, Gad ali Modras	A
šokiralo, da je otrpnil kot miš, ki ga hipnotizira	kača.	Slišal je, kako se nekje v ozadju v radiu oglaša	A
ob cesti razprostirala nekaj kilometrov dolga	kača	neprespanih, vendar navdušenih ljudi, ki so	A
Cesta, ki drži čez hrib, se vije kakor bela	kača	semtertja, gori in doli, in vaški geometri vedó	A
preden se je pot prevegnila, se je zavalila	kača	čez stezo, posegljala z jezičkom in izginila	A
na hrbtu pasji rep, katerega vedno tají kakor	kača	nogé.In po vsaki jedi je baje oslinil prste	A
kričali: ‚Priznaj, priznaj!’ In prevarila jih je	kača,	tako da so vsi priznali zločin požiga.Pozneje	A
Kdor se ne osveti, se ne posveti!’ Pičila ga	kača!	Vedel sem, da velja zakletev meni, ki sem bil	A
pozdravom, se je potolažila in ni verjela.« »Zvita	kača	je ta Katica, nisem mislil,« je rekel inženir	A
A ona ‒ ona ‒ ljuba gospodina Bajića ‒ ljuta	kača	‒« je grožljivo kliknila in sovražen ogenj se	A
pravi sam. Zunaj se je vedno motal in vil kakor	kača	v precepu, a tukaj ‒ kdo ga nadleguje? Zunaj	A
adporočnika na dvorišče. Kakor da ga je pičila ljuta	kača,	tako je priskočil Marijaš, videč, da Kladvičkova	A
»O, jetrca in sploh ... « je obetala rajska	kača	v podobi gospodične Mici.»Kar idiva, boš pa	A
naklonjenosti gospodična Slavica kakor ljuta	kača	skočila pokonci, z roko udarila gospoda Krunoslava	A
bila ves dolgi mesec vila po listih kot morska	kača,	je prignala dokaj ljudstva na prostrani, z zastavami	A
razbrzdanih sanj brez pameti in vsega: »mlin	kača	smrt« in »luža luč pijana baba«.Te sanje so	A
zaklad dramskih snovi. . / . / stran 145 . / »	Kača	‒ ura ‒ mlin« ali »Redkev ‒ možnar ‒ mrtvaška	A
martinčku, a ga je Hudournik ustavil: »Beži,	kača!	«Lisko je slušal, toda zavist je v njem rasla	A
Tega ljubega tinčka. Ali ti nisem rekel: Beži,	kača!	Že prav.	A
ga modras kot strela useka v gobec. »Beži,	kača!	« je Hudournik zakričal, pa je bilo že prepozno	A
presekaj z njim kar koli pride: ali zmaj, ali	kača,	ali riba!« Starček je vzel izza raševnika čudežno	A
stolca Devico Marijo, ki ti poreče: Strupena	kača,	zakaj si tega nedolžnega vzela?Ali ne veš, da	A
Mahljal je s šibico. Nobena	kača	mu ni storila nič žalega.Ko se je pa približal	A
ki stražita Kačjo dolino, se prikaže ‒ bela	kača!	Debela in dolga je ko žrd.	A
molili in klicali vse svetnike na pomoč. Bela	kača	se v drugi grmadi niti trenutek ne ustavi.Z	A
Molite!« Bela	kača	se ovije okrog hrasta in se dviga od veje do	A
Megla strupene sape zaprši vanj. Revež omahne,	kača	ga trešči v sredo tretje grmade. Bonifaca ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani