Tretjino življenja človek prebije v spanju in sanjah, kulturni delavec rajši več nego tretjino, pa vendar ne vemo, kaj se je sanjalo Prešernu in očetu Bleiweisu in Kumerdeju Blažu. Nimam v mislih tistih razbrzdanih sanj brez pameti in vsega: »mlin kača smrt« in »luža luč pijana baba«. Te sanje so iz želodca, spremljajo prebavo, pa dokler ni v životopisih mesta za prebavo, ga tudi ne zaslužijo sanje iz prebave.