nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Prejšnjo, zadnjo noč se je zdrznila ob čudni misli, da bi tiste roke utegnile biti podobne Mihaelovim rokam, gledala jih je v mesečini, ko so mehko, a trdno poprijemale vrč in nalivale vino v kozarca, držale kruh in šle z gladkim rezom noža skozenj, skozi kruh in skozi meso.
Katarina hoče biti dobra, krepostna in pogumna, hoče biti čista, kakor je čisto njeno ime, a kako naj bo s to zmedo v duši, ki jo je povzročil Simon Lovrenc, enkrat ljubi, drugič sovraži, enkratpridejo v sen njegove, drugič druge roke, lepa Luxuria, po njej se plazi kača, skušnjavec ji šepeta na uho, kako naj Katarina Poljanec vse to premaga, ni svetnica, ni šla na to pot, da bi postala svetnica. Nima takega poguma, kot ga je imela sveta Johana, ki je imela v sebi tolikšen pogum in tolikšno plemenitost, da je vzela v roke žareče železo, uporabila ga je za pisalo in si z njim na prsi zapisala sveto Jezusovo ime.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani