jereb (2.078)

VRANČIČ, notar FROLÈ, urédnik	JEREB,	trgovec SUHADOLNIK občinski svétniki	A
PRIZOR Prejšnja. J e r e b , pri vhodu	JEREB	starikav človek z redkimi, sivimi brki, zaspanim	A
OSMI PRIZOR M l a k a r. J e r e b	JEREB:	Imela sta kaj interesantnega s tem Delakom?	A
vznemirjen ... hm ... razjarjen. MLAKAR: Poglej me,	Jereb,	- ali izgledam kakor človek, ki mu je prisojeno	A
- ali vidiš na mojem obrazu smrtne poteze?	JEREB:	Znamenita vprašanja ... hm. MLAKAR: Ti ne zapaziš	A
meni, da si izgovorí dediščino za umirajočim.	JEREB:	Čudovito ... hm, in precèj nejasno.Čemú praviš	A
to ti je znano - in o tem nameravanem shodu?	JEREB:	Natanko.In ti mu nisi stopil na prste, kakor	A
in zlezem solzan in osramočen v svoj kot.	JEREB:	Jako veliko je zahteval.In ti si ga potipal	A
na shodu v nedeljo ga razkrijemo do nagega.	JEREB:	Zdravo bi bilo, hm, jako zdravo, in skrajni	A
je jedro vseh govoric; kaj si slišal ti sam?	JEREB:	Nič trdnega ... hm.Same splošne stvarí, nezadovoljnost	A
MLAKAR: To se pravi, moja nemoralnost.	JEREB:	Takó jo imenujejo časih, in tudi bolj jasno	A
do pozne nočí, - moje vino in v moji družbi.	JEREB:	Hm ... govori se tudi o Strnénu, da, da; pa to	A
o l è FROLÈ po kratkem molku: Torej?	JEREB:	Jako gospodovalen ... hm, jako energičen, da,	A
mi, da to gospostvo ne bo trajalo več dolgo.	JEREB:	Znamenja kažejo ... hm, težki oblaki.In on ni	A
kar smo zamudili in zastavimo glave zanj.	JEREB:	In recimo, da propade ... hm, mogoče je, - potém	A
da se ne osmeši sam, - in kakó bo takrat?	JEREB:	Hm, da, da: kakó bo takrat? VRANČIČ: Če se	A
samí na starem programu. . / . / stran 26 . /	JEREB:	Stari program je sam doktor Mlakar, - in brez	A
VRANČIČ: Zopet novice.	JEREB:	Nemirni časi ... hm, jako nemirni, da, da.	A
pod nogami se mu majè in on leta za dekleti.	JEREB:	Slabo, hm ... treba je stvar premisliti.	A
naj ne ostane; napósled je to pač vseeno.	JEREB:	Torej ... hm ... takó ... da, da! VRANČIČ: Kakó	A
bili takó prijazni ... jako me je veselilo ...	Jereb,	Vrančič, Frolè - odidejo. ŠTIRINAJSTI	A
ČETRTI PRIZOR Prejšnja. J e r e b	JEREB:	Torej, hm, takó smo zopet v ognju; kdo bi si	A
nervozen, sarkazem in ironijo na jeziku.	JEREB:	Po kosilu sem se sešel z njim v kavarni; sedela	A
napela, da so jo skoro prodrle kostí ... in bled!	JEREB:	Dobro je bilo, da je prišló takó; bogve kam	A
shodu je bilo očitno, da se Mlakar vzdrží.	JEREB:	O vas se je že govorilo tiste dní, da prestopite	A
Kdo se je mogel zanašati na Mlakarja?	JEREB:	Ali ... hm, tu se pač ne gre samó za osebe ...	A
pač ne gre samó za osebe ... FROLÈ: Temveč?	JEREB:	Pri takih stvaréh imajo tudi nazori nekaj opravka	A
ne tajim, da mi je precèj tesno pri srcu.	JEREB:	Delak je napel svoje zadnje moči ... hm; in kakor	A
SEDMI PRIZOR F r o l è. J e r e b	JEREB:	Znamenit človek ...Kakor bi že imel mandat na	A
Tolaži me samó, da se nismo potili brezuspešno.	JEREB:	Torej se vam zdi -? VRANČIČ: Zmaga je dobljena	A
mimogredé, pa pozabi na politiko in na ves svet.	JEREB:	To se vídi iz njegovih besed ... hm.On govorí	A
gledati, da se kolikor mogoče hitro umakne.	JEREB:	Jaz sem samó radoveden, česa pogreša ... hm.Svet	A
Pri Strnénu ne verjamem, da bi bila dolgo.	JEREB:	Zdaj je menda v bolnišnici ... hm. VRANČIČ	A
mislite, da je bila Pavla zaljubljena v Strnéna?	JEREB:	Čemú bi sicer bežala z njim? OLGA: On je	A
Odide na levo.	JEREB:	Bolán je še hujše, kakor kdaj prej ... hm; ne	A
kdo bi si mogel misliti? . / . / stran 78 . /	JEREB:	A kaj bo v bolnišnici ... hm?Izbilo mu je razum	A
in njegovi nasprotniki mu bodo ploskali.	JEREB:	Hm ... takó mislite, da pustí politiko? OLGA	A
Napósled se je moral uničiti.	JEREB:	Hm ... in zdaj je storil to o zeló nepravem času	A
je majceno zašumelo, kakor bi prhutnil divji	jereb	iz listja, le tu in tam se je potegnila senca	A
PRED CILJEM Bilo je prvega v mescu in Karel	Jereb	se je napravil v gledališče.Vznemirjen je bil	A
so se zasvetile medle luči plinovih svetilk.	Jereb	se je ogibal širokih, gosto obljudenih cest	A
da bolj odkriva polne ude, nego jih zakriva.	Jereb	se je stresel, pogledal je z motnim, tiho poželjivim	A
plešastih trgovcev in izsesanih kavalirjev.	Jereb	se je prestrašil gneče; bal se je, da bi se	A
... Nekdó se je zasmejal glasno v parterju in	Jereb	se je ozrl dol.Ko je dvignil glavo, je bila	A
komaj dvajsetletna ženska, je stala v ospredju.	Jereb	se je sklonil; žile na čelu in na sencih so	A
Mimogredé se je ozrl slučajno na galerijo in	Jereb	se je zdrznil pod njegovim pogledom, osramočen	A
bila takó čisto, bleščeče bela, kakor ni videl	Jereb	take mlade, jutranje, neomadeževane belote še	A
ne ravno neprijetno, a dolgočasno dolžnost.	Jereb	ni slišal natanko, kaj so govorili na odru;	A
trenotku prazen. Ona je vstala v loži in tudi	Jereb	je hitel mimo garderob in po stopnicah navzdol	A
straní so hiteli ljudje h glavnemu izhodu.	Jereb	se je oziral, ali ni je ugledal v gneči in že	A
zadaj, nekoliko sklonjen, dolgočasen in zaspan.	Jereb	se je zdrznil; očí so se mu omeglile in obšlo	A
govoril v sanjah polglasno in nerazumljivo.	Jereb	je stopil v svoj kabinet in je napravil luč	A
jarek ter poginejo. . / . / stran 186 . /	Jereb	se je ponižaval odkritosrčno pred drugimi ljudmí	A
nagona: strahú pred smrtjo. Nikoli ni mogel	Jereb	razumeti, kakó da živí na svetu toliko nesrečnih	A
krasen svet, kjer ni trpljenja in ne ponižanja.	Jereb	se je spominjal svoje matere: predramil se je	A
iskre; potem je bilo v sobi temnó in tiho.	Jereb	je potegnil rulete navzgor ter odprl okno.Zunaj	A
vedela, da je pred ciljem ponižanje in smrt. In	Jereb	se je čudil, da ni bil tega sam spoznal že davno	A
se je zalesketala ena v nenavadni svetlobi.	Jereb	je pokleknil na okno in iztegnil roko. Mislil	A
največ ustavljali pri meni. Nekoč je šel župnik	Jereb	k temu zdravniku Pircu potožit, kako ga bolijo	A
ga bolijo noge. Povedati je treba, da je bil	Jereb	sicer vitke postave, veliko je hodil peš, še	A
nobenega klina ali jeklene vrvi ni bilo tam -	Jereb	pa je hodil po dveh sem ter tja in vse po vrsti	A
poznal. »Kje pa si hodil danes, moj dragi	Jereb?	« »Hja, šel sem iz Sorice v Bohinj, iz	A
pa pri vas.« »Koliko pa si star, dragi moj	Jereb?	Štiriindvajset jih imaš menda že za sabo, kajne	A
je čudno? Ali sem kaj bolan?« se je ustrašil	Jereb.	»Ne, nisi bolan, čudno se mi le zdi	A
razširjal prijeten duh. Dasi je bil France	Jereb	tedaj že jurist ter je bil celi Ljubljani znan	A
z veliko vnemo jokati, da je prihitel France	Jereb	iz veže ter ga skušal potolažiti.To pa je Urbana	A
»Doma ti vse povem!« Smole,	Jereb	in Prešeren so bili zapustili reduto.Ko so stopili	A
Dunajski cesti. Okrog dolge mize so sedeli: France	Jereb,	dijak Prešeren, skriptor Kastelic, Metelko in	A
»Imenoval bi te osla!« »Gospod	Jereb!	« Govorila sta že tako glasno, da sta nase opozorila	A
ki je danes počastil mojo hišo!« Prešeren in	Jereb,	ki sta bila v jezi vstala, sta osramočena sedla	A
kako misli to?« Tu je povzel besedo okarani	Jereb:	»Kastelic ima v mislih nekaj drugega, Metelko	A
izpregovorili pametno besedo, svetlost,« se je oglasil	Jereb.	»Kaj misli ljudstvo?	A
»Lažnivec!« je vpil Prešeren. Pa tudi	Jereb	je vpil: »Da, da, svetlost!Nad tem ljudstvom	A
mali naš narod.« »Duhovščina,« se je oglasil	Jereb	oblastno, »nikdar ne!« »Kako da ne?« se je zjezil	A
odgovoril Prešeren. »Ker je prepohlepna!« je vpil	Jereb.	»In ker je premalo olikana!« se je vmešal Kastelic	A
prašičev. Tik pod hrast pa je prišumel gozdni	jereb	in zacicirikal.Kalino je zamikalo, da bi napela	A
on ni šel; proti jutru stoprav, ko je gozdni	jereb	začel piskati doli v košatem bukovju.In prišel	A
napil, je klical: »Jera, ta jerasta, poglej, če	Jereb	v grapi ne seka na mojem.Poglej!	A
toliko hitreje vrtinčil z glavo. »Počakaj me,	Jereb,	še se bova tožila, toda to pot boš imel premalo	A
»Oče, nikogar ni v grapi!« »Aha,	Jereb,	saj sem vedel!Ustrašil si se me, hinavec, pa	A
primoral, da mi rodi, kot tebi še nikoli ni,	Jereb.	To pa rečem, kdor že bo za menoj, zemljo naj	A
smrek, smrek! Adamovec je znal, da boš vedel,	Jereb.	« Udaril je znova ob mizo, momljal in se spet	A
daj, da bi jih bilo dosti; še ga bom, da veš,	Jereb!	« Zakrohotal se je in spet telebnil v omotici	A
Neprijeten. »Kaj trenutno delate, tovariš	Jereb?	« je naposled skoraj zaskrbljeno vprašal. »Čakam	A
anketo med turisti ali kaj podobnega. »Tovariš	Jereb,	ste slišali govorice o postavicah v Kamniku	A
in brezoseben. »Pomislil sem na vas, tovariš	Jereb,	prav zaradi vaših izkušenj.Ta tema zahteva spretno	A
rekel, da bom prevzel postavice.« »Tovariš	Jereb,	ne bi bil rad netakten.Spoštujem vas in tudi	A
kar je v moji moči. Oglasite se jutri, tovariš	Jereb.	« »Boš postal ufolog?« se je obesil name Dizel	A
izza točilne mize. »Kakor po navadi, tovariš	Jereb?	« »Kakor po navadi,« sem zadihano odvrnil in	A
Znanost se mora vpraševati o neznanem, tovariš	Jereb,	drugače ne bi napredovali.Vsa zvedenja so povezana	A
ko je stopil za menoj. »Ne zamerite, tovariš	Jereb,	ampak če boste o tem kaj pisali in navajali	A
kakšen lak za lase je uporabljala? »Tovariš	Jereb,	me iščete?« se je oglasil Bine pri točilni mizi	A
premestili na manj odgovorna mesta. Ne, ne, tovariš	Jereb,	« me ni pustil do besede, »mene so odpustili	A
Veliko si mi pomagal.« »Rad vam pomagam, tovariš	Jereb.	Saj veste, da ste me veliko naučili o pisanju	A
vinjak za na zob! Sem ga že polomil, tovariš	Jereb,	upam, da me ni slišal lektor Obad.Spet bi se	A
začel trepljati po ramenih. »Točno, tovariš	Jereb!	Točno to.	A
vlak iztiri ali se iztiri. Ja. Točno, tovariš	Jereb,	vsa čast vam.Zapomnil sem si, kako ste mi rekli	A
vredna izgorevanja in tudi izgoretja. Jurij	Jereb,	zaljubljen si. In kaj potem?	A
počutili smo se nedopovedljivo svobodne. Jurij	Jereb,	zaljubljen si.Moral pa bi se zaljubiti takrat	A
je nastavila ustnice. »Dober večer, tovariš	Jereb!	« me je zmotil glasen pozdrav za hrbtom, ker	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani