Tudi njih tolažba je bila v brezplodnem sanjarjenju, v lepih, poljasnih sanjah o vsegamogočnem Bogu, ki je pripravil ubogim in zaničevanim krasen svet, kjer ni trpljenja in ne ponižanja. Jereb se je spominjal svoje matere: predramil se je časih ponoči in videl jo je, kakó je klečala poleg postelje, usehli obraz objokan, toda vdan in miren. Ona je verovala, da se uresničijo njene sanje, in vedela je, da je pred ciljem uboštvo in ponižanje in smrt.