nova beseda iz Slovenije

jabolka (1.894)


otrebnejšega dela. Pozdravi vse lepo in tukaj imaš za      jabolka      dvajset krajcarjev. LIZA Ne, hvala!   A
Mati so rekli, da dajte tista jajca nazaj in      jabolka      tudi; zato ker niste hoteli birme vezati in  A
snedel besede, kakor je snedel tista jajca in      jabolka.      DOBRIN Doma vse lepo pozdravi!  A
Zdaj pa ne maram več samo gledati rumenega      jabolka      na veji; če ga ne dosežem, ga odklatim.Pa če  A
Prestreženi, kis, smola, je delfin moj bog Belin, bog      jabolka      in spora. Bom polovica med in pol soli, če se  A
zaspal in imel mučne sanje: Od doma so mi poslali      jabolka,      orehe, potice in slične božične dobrote, a tista  A
košarico grozdja na mizo. Potem je jemal iz žepa      jabolka      in jih spuščal na mizo, da so se kotalila med  A
bo spet uravnala tablico, ki je zdrsnila med      jabolka,      sklonila pa se je prav zdaj, ko gre mimo nje  A
spomin Viš, do danes nisem vedel, zakaj so mi ta      jabolka      takó zoprna.Saj so lepa, in vrh tistega visokega  A
ko se je zbral v njih ves ogenj zatona, zlata      jabolka      iz pravljic.Tisti zid pa kakor zid trdnjave  A
nemogočih jabolkih. Menda jim pravijo tudi japonska      jabolka,      pa so mi res zmeraj kakor japonska, tuja in  A
Izba je bila velika in med okni so bila ovenela      jabolka,      po katerih smo segli še preden je Jera ocvrla  A
kričijo in razsajajo, kradejo drug drugemu črviva      jabolka,      gnilo pomarančo, ukradeno banano, skorjo kruha  A
počasi vsi približavajo rešitvi problema Evinega      jabolka.      * * *   A
sta z bosimi nogami užaljeno brcala nagnita      jabolka      in smrekove češarke, ker še nista znala žvižgati  A
ni mogel dajati svojih, jim je spuščal v ječo      jabolka,      hruške in breskve, ki jih je kradel po grajskem  A
pravi Najdù. Tvoja prsa, poglej, so lepa rožnata      jabolka.     Ob vsakem koraku lahno zatrepečejo.   A
ker je bilo v prisojni strani in se pordečila      jabolka      šmahorka, in tam je bilo večerno sonce tako  A
mimo nosa in čez oči ter posmrknil. »Hočeš      jabolka?     « ga je vprašala Zinka prikupno in se pritisnila  A
pa je stala na pragu, držala v roki tri rdeča      jabolka      in kričala za njim: »Venček, jabolka  A
rdeča jabolka in kričala za njim: »Venček,      jabolka      si pozabil, jabolka si pozabil!« Po  A
kričala za njim: »Venček, jabolka si pozabil,      jabolka      si pozabil!« Po tisti prigodi se je  A
čeveljčke, v spominu pa so mu plesala tri rdeča      jabolka.      Ko sta se vrnila domov, je Fratnik zbral  A
okrenila k Vencu. Venc je ob daljnem spominu na      jabolka      in na mračno klet najprej sklonil glavo, potem  A
njihov bojni zaščitnik v nebesih. Jeseni je nosil      jabolka      v kleti, delal je vse, kar mu je bilo in kakor  A
prikaže kruh, slanina, za pest ocvirkov, posušena      jabolka,      take preproste jedi, kar ostane, dobi klatež  A
biti, zmeraj bi bilo, ko ne bi bilo tistega      jabolka,      takšen svet je tam v Indijah, pod slapovi, na  A
škornjev mu je zdrsnilo, zdruzgal je plesniva      jabolka,      povsod je smrdelo po plesnobi, razpadajočem  A
njegovo, pokleknil je med tista razdruzgana      jabolka      in molil paternoster v latinščini, potem je  A
bodo, saj vemo, v kleti samo še razdruzgana      jabolka,      plesniva repa in zelje, za vse drugo bo okrog  A
da je ta prizor že videl, da so vanj metali      jabolka,      ki so se vdrla v hrbtni oklep in tam obtičala  A
Da naj. Ostanek      jabolka      sfrči v koš, sedaj se pomikajo proti zahodni  A
ko sem že čez trideset! Kaj pa, oče, tista      jabolka,      ki tam v travi leže, ali smem pobrati? Prazen  A
siromašno dekletce s košarico pred seboj in ponujalo      jabolka,      po tri za en krajcar.Gašper se je zadel z nogo  A
ob košaro in jo prevrnil, da so se potočila      jabolka      po bregu.Dekle je zakričalo in steklo z glasnim  A
in pobira po bregu. Dve uri daleč je prinesla      jabolka      in zdaj nima ne sadja ne denarja. Če to ni  A
dvajset; pa se nikar ne jokaj!« je dejal Tone. »     Jabolka      bom pa vzel tri.« »Saj so zdaj vsa vaša.«   A
dejal Tone in ponudil Rozali in Jerici in sestri      jabolka.      »Oh, prav, Tone,« je dejala Mana, »da si dal  A
hiši, tisti dve če bi jaz smel otresti. Saj      jabolka      niso veliko prida, špinclji so ali pa jelške  A
mesta. Pri hiši je bil vrt, v njem so rasle      jabolka,      hruške, češplje in tudi ena češnja.V gorenjem  A
ljubša, nego cvetice in krompir, ljubše, nego      jabolka      in češnje, dasiravno sem jih nerad pozabil,  A
pri nogah se nama je kotalil krompir in gnila      jabolka.     Bilo je skratka v tem Gajaševem edinem in najljubšem  A
pod orožje v večnosti, izkrožiti gnili del iz      jabolka.     Skupaj sta obujala grevengo in z dogovorjalskim  A
so ju opazovali, a to ni nič motilo. Pekli so      jabolka      in pražili krompir, zraven pa stegovali vratove  A
in da so zatorej odsihdob v Korotan po lipova      jabolka      poslali vse vraže in vse pravde, ker se jim  A
neresnico, zakaj namenoma za deklico ni vtaknil      jabolka      v žep.Toda ona mu je vse verjela.   A
in Jovico, verjela, da tiči v izročitvi tega      jabolka      poseben pomen.V vročem navalu krvi je vsa presenečen  A
gospodinja je z Mirkom in Stankom pobirala lepa      jabolka.     Hren je zlezel na tla in pozdravil došleca.   A
pri njej,« je rekel. »Alo, dečka, le poberita      jabolka      in jih znesita v košaro!« je velel oče. »Gospod  A
Če sem našel kje skorjico kruha, polovico      jabolka,      ognito hruško, sem pobral in nesel domov deci  A
svinjakom imam tri jablane, na katerih so začela      jabolka      ravno dozorevati.Lepo rdečkasto postaja sadje  A
čeljusti mu gredo narazen. Vsako leto dam tista      jabolka      nekemu gospodu v Ljubljano; tja pred kvartnim  A
»Ne bojte se, oče! Ko bi vi imeli zlata      jabolka      za svinjakom, mi jih ne bomo klatili,« sem rekel  A
prodaja. Butalec ostrmi: »Oha, kakšna so to      jabolka!     Kolikšno bo šele drevo, ki jih rodi!«   A
norčuje, pa mu odgovori: »Kaj se vam zdi, to niso      jabolka,      to so kobilja jajca!« Se zavzame Butalec: »Jajca  A
trgovci na Reki so čudni ljudje: iz mila delajo      jabolka      in jih lepo pobarvajo rumeno in rdeče, da jih  A
ne za lepopisnico in neizogibno radirko ne za      jabolka      in fige, pozlačene orehe in rožiče.Oči so mu  A
likerji, v izložbi naprej klobase in sir in      jabolka      in ribe in suho grozdje.Stanku so se cedile  A
Milan pa je hodil od drevesa do drevesa in štel      jabolka      in hruške, koliko jih je gori. Imeli so obisk  A
Sploh je grajal mlajšega, kako svinjè da je,      jabolka      da je jedel kar taka, kakršna je kupil od umazane  A
Mar bi bilo odrasli moški glavi za jabolko ‒      jabolka      so za deco! In naš položaj bi bil danes ta  A
hruške, lesničniki, zelišča od kreše do zlatega      jabolka,      med divjih čebel ‒ vse to je moje ‒ ali ni to  A
okrašen z bršlinom, krog njega navezana rdeča      jabolka,      tudi oranže.Vsak deček, ki je nesel beganico  A
5. septembra. Danes smo obirali      jabolka,      kar so nam jih pustili vojaki.Skoro vsako drevo  A
ubogal Aleno. Pa se je domislil obljubljenega      jabolka      in piškota.Izmuznil je roko iz Alenine dlani  A
»Ná, pa še te!« Oče je pograbil še tri      jabolka      in mu jih vrgel v klobuk.Sin je pa odmaknil  A
Poglejta, tu smo pri krasnem sadovnjaku. Zimska      jabolka      odtrgavajo.Vidita, ta vrt je delo moža, ki je  A
svojem otroštvu sem jo imela za človeka, njena      jabolka      sem jemala v roke, kakor da z njo kramljam,  A
prastaro, vendar je kljub temu še dobro rodilo.      Jabolka      in hruške z Gradišča so po svojem okusu slovele  A
in puščobe. Na Gradišču so spravljali pozna      jabolka.     Vsak obiralec je imel svoje drevo, s katerega  A
previdno roko trgal rumena, rdeča in bledorožnata      jabolka      ter jih polagal v košaro, privezano na lestvi  A
podnebja. V njih uspeva razno sadje, tudi pozna      jabolka,      ki se po svojem okusu, obliki in velikosti lahko  A
bili pod veščim vodstvom že doma skrbno izbrali      jabolka      in pripeljali le brezhibne plodove.Lovrek jih  A
da je prejemal vedno lepša in skrbneje obrana      jabolka.     Hooven je poslal Lovreku laskavo pohvalno pismo  A
presedati Miklausinovo poudarjanje. »Že sama      jabolka      so vas odškodovala...« »Saj nič ne rečem  A
ni bil hudodelec, je pa vsaj v svoji mladosti      jabolka      klatil.Neprijazni fant, ki mi je oskrunil suknjo  A
sadil in cepil, ali pač tistega, ki je klatil      jabolka,      ko so dozorela? -Zakaj rekel je:   A
rožah, ki sanjajo. In od drevja so visela zlata      jabolka,      srebrn je bil pesek na tihih stezah, kraljeviči  A
nama nebesa niso dala radovoljno tega zlatega      jabolka,      si ga odklativa!Jutri ob polu petih na ženitovanje  A
divje želje -- kakor otrok, ki ne more doseči      jabolka      onkraj plota. Vedel je, da je bilo in kdaj  A
toliko - kdo jih je štel?“ Nikjer pa niso bila      jabolka      tako lepa, zrela, sočna in zapeljiva kakor tam  A
visoka grmada ropotoma zagrmela váse, žlahtna      jabolka      so se razkotalila po tleh, da je bila sramota  A
razveselil. ”Glej, tam je vrt, tam so že zrela      jabolka!     “ Lepa rumena jabolka so visela tam in so ga  A
jabolka!“ . / . / stran 139 . / Lepa rumena      jabolka      so visela tam in so ga pozdravljala. Pobral  A
”Čemu?“ ”Ker sem      jabolka      klatil!“ ”Drugikrat pa nikar ne klati!“   A
cesti ... potem smo stali ... tam, kjer prodajajo      jabolka      ... in ... in ... ko sva šla s Franckom naprej ... ni  A
njegova luč; na stolpih so gorela pozlačena      jabolka      in okna so se vžigala in so ugasovala. Štefan  A
in zraven je bilo sadje, rdeča, mrzla, sočna      jabolka...      iztegnil je roko, zagriznil... Hudó ga je zažejalo  A
želodcu ga je tiščalo; tudi jedel bi, hruške,      jabolka...      domislil se je svetlih, rumenih marelic, ki  A
nakupávat, napravljala je božičnico, privezovala      jabolka,      pomaranče, sladko pecivo, natikala svečke in  A
šklepetajoč v mrzlem spoznanju, da ne dosežeš niti      jabolka      na veji, niti kruha na sosedovi mizi, nikar  A
polena, odpadke, krompirjeve lupine, gnila      jabolka      in klopôtce.Celi stanovi se vzdignejo nadte  A
na nji cvetice v dveh malih lončenih vazah,      jabolka      in pomaranče, v kotu med mizo in oknom umetna  A
Tinki; pozabil je na vino in na masleni kruh, na      jabolka      in breskve in grozdje; pozabil je na veliko  A
pogled bi rekel in prvi smehljaj: ”Bratec, zlata      jabolka      niso lesnike za paglavce!“In on bi se krohotal  A
dobri in sočni, kakor na sosedovem vrtu pobrana      jabolka.      V šoli smo bili vsi gologlavi in goloroki  A
breg, kolikor daleč je segel poželjivi pogled;      jabolka      bela in rumena, rdeča in pisana, gladka in kosmata  A
je spoteknilo ob korenini, butil je ob tla,      jabolka      so se usula iz ohlapno zavezane malhe; ko se  A
blebetal tjavendan, zraven pa mislil na Majerjeva      jabolka.     Še pred oltarjem se nisem domislil, da klečim  A
šel iz cerkve, sem se smejal in sem klatil      jabolka      ob cesti: ”Saj je vseeno - zavržen si!“Tisti  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA