nova beseda iz Slovenije

jabolka (101-200)


stisneš po dvanajst v eno pest. Zdaj imam rajši      jabolka      in breskve; v onih dneh, idealov polnih, pa  A
/ . / stran 132 . / bilo več. Kaj mi je do      jabolka,      ki mi bingljaš z njim pred obrazom, da bi ga  A
je bilo življenje! ... Misli si, da sem kradel      jabolka      za vodó - to je velika umetnost in več potrpljenja  A
je na oknu in rože imam na mizi, na polici pa      jabolka.     Neki študent mi nosi neprestano rož in jabolk  A
vaškega zvonika ter se krčevito oklepa zlatega      jabolka      in išče z nogami trdnih tal.Spodaj pa stoji  A
predalih! Povem ti celo kar naravnost, da sem      jabolka      klatil in grozdje kradel, predno sem te snubil  A
Same jablane kakor smreke in bukve. Kaj      jabolka!     Imeli smo jih v malhah dovolj.  A
sladko je bilo upanje... Ni treba, da so bila      jabolka,      bilo bi lahko karkoli... Molčali smo skoro  A
zmerom lačen, je mislil na koruzni kruh, na      jabolka,      na sladko hruševko; tudi Hanca je mislila tako  A
trave in kamenja in blata. Malha se je odprla in      jabolka      so se iztresala, tudi koruzen hlebec je padel  A
tam, kjer so ceste iz pogače, hiše iz cukra in      jabolka      zlata.Povej!“   A
Lažnivec! Ali nisi lupil      jabolka,      ko si šel mimo lačnega ter si ga pogledal brez  A
kakor da bi ga bili vprašali: ”Ali si ti klatil      jabolka?     “ in bi odgovoril brez skrbi: ”Jaz sem jih klatil  A
zmerom je bila pripravljena; cvetice so tam in      jabolka,      kakor si imel rad ...“ Matija je začutil, da  A
sram pred njim; vsi, kolikor jih je bilo, so že      jabolka      klatili.In vendar me je pogledal postrani, kdor  A
jaz. Saj je rekel tisti fant, da sem klatil      jabolka,      in je vedel sam, da jih nisem klatil.Rekel je  A
veseli bodimo, dokler nas je še kaj! Le klatimo      jabolka,      kolikor jih je in kjerkoli so!... Sploh pa --  A
»Nič več ga ni.« »Tudi      jabolka      nobenega?« »Počakaj, da pridejo mati  A
ter bi bil zapil in zakvartal vse do zadnjega      jabolka      na vrtu, če bi ne bil nazadnje že tako obnemogel  A
je »šivala«, je pomenilo, da ni vzela sočnega      jabolka,      ki ji je bil za priboljšek, ali sladke limonade  A
Zakaj pa ne spite v oni sobici gori?« »Ta je za      jabolka      in zelje,« je pripomnil pikro, »zelje zmrzne  A
dišalo je po kadilu iz cerkve in po jabolkih. O,      jabolka!     Prečuden sad!   A
jagodami. Seveda na žegnu niso smela manjkati tudi      jabolka,      s pomarančami pa je bilo v tistih časih križ  A
in se brž spotaknil ob tlačane, ki so obirali      jabolka      in otresali zgodnje hruške. »Kaj nimate večjega  A
lep je. Vendar svet je poreden, kar je Adam      jabolka      odkrhnil.Tako so tudi nekateri govorili, da  A
eno, in jih je ovil okrog zelenja kakor drugi      jabolka,      a jabolko je navezal na vrh, * dobrovita, Viburnum  A
zlato košaro je imel v rokah in v njej kakor      jabolka      debele jagode.Manica je prav dobro vedela, da  A
okrog ovinka nanjo krave. Kakor bi nabiral rdeča      jabolka      na trto in jo vlekel prek meli v zeleno Reber  A
kofetom pasejo, kako so lepe bele in rdeče kakor      jabolka.     Potlej pa naše babe poglej, kakove kavke so,  A
večkrat zasačili na tatvini, kradel neka posebna      jabolka      v ovočnjaku.Cigani so v mojem zavičaju prava  A
vodo, in pripominjam iz svoje izkušnje, da tri      jabolka      utegnejo biti uspešnejša nego samo dve. Po hlastnem  A
olupkih, ki so mi zdaj bolj dišali kakor prej sama      jabolka,      žalibog vse polno črnih mravelj. Krenil sem  A
pomaranči. Pomaranče so imenovali stari: zlata      jabolka;      jaz ne vem, ali nisi ti morebiti bolj vreden  A
njo razgrebe žerjavico in vanjo pomeče ‒ zlata      jabolka.      A ne dá jim miru, vedno jih preobrača s palico  A
pota, pod jablano; po travi ležé in gnijó rdeča      jabolka,      ki jih nihče ne pobira.Pripogne se, pobere jabolko  A
ne v tujih deželah. Z dreves so visela zlata      jabolka      iz debel se je cedil iz nekaterih med, iz nekaterih  A
potrebnih reči, povrhu pa mu podaril še petico za      jabolka.     Dijak višje šole je potožil tovarišu, da bo moral  A
strašno cedile sline, ko je videl druge jesti      jabolka      ali češplje; dostikrat je bridko jokal zaradi  A
bolj na višavi bo kraj za . / . / stran 222 . /      jabolka      in hruške, v nižavi, v zatišju blizu hiše in  A
Marička je dala zasaditi veliko drevja, hruške in      jabolka      so se prijele, za slive je kraj preveč na vetru  A
obešajo rade po drevju, pa je sila nevarno tresti      jabolka      ali kako drugo sadje.Kakor bi trenil, pade kača  A
stran 17 . / Približa se kača, zadišé ji lepa      jabolka,      rada bi jih pojedla sama.V Ježuščka, ki je zagriznil  A
čisto otroški: modre, vedno vesele oči, kot      jabolka      rdeča lica, prikupen nos in majhne, toda polne  A
krompir kopali na njivi, Strletovim so otresli      jabolka,      Karlu so ukradli komat, Podgorniku dve kokoši  A
ljudi. Hoje, smreke, bukve in lipe, dren,      jabolka      in hruške so pa, ko so bili grofi in cesarji  A
prosili, bi vsakemu dal dve ali tri hruške ali      jabolka.     Red mora biti,« je odločno pristavil župnik.  A
po vrtovih . /\ .. stran 224 . \/ hruške in      jabolka,      orehe in slive.Taki so bili otroci in taki bodo  A
trmasto ženo, so vzeli v vrečo krompir in sol,      jabolka      in hruške, stare puške in sekire, krivce in  A
zavezanimi očmi igramo na zveneče ostrine in rdeča      jabolka.     Jaz sem izgubil, karte sem zagnal čez škarpo  A
je nedoločen vonj, ki je spominjal na gnila      jabolka,      spremljal že vso pot.Šele ko sem prestopil špansko  A
ustnice se leskečejo kot zreli sadeži granatnega      jabolka,      prsi ji lahko zavida vsaka mladenka; vitko telo  A
tam, kjer so se v mirnih časih medila zimska      jabolka,      ker je mati z njim odlašala in čakala, čakala  A
se pozimi v toplem stanovanju rada pokvari,      jabolka,      slanino, jajca, salamo, surovo maslo in nekaj  A
iskri od želje kot bleščeče se meso granatnega      jabolka?     Nisem starka, Tauro, tudi ne sluzasta kepa misleče  A
ustnice: bleščale so se kot meso granatnega      jabolka.     Prijela je čašo in spregovorila: »Besedi čaša  A
posode, v katero je mislila odvreči ogrizek      jabolka,      pa je zadnji hip opazila, da je posoda namenjena  A
spekli, pripravili ohrovtovo omako, vložena      jabolka      in sladoledno goščo.Na slavnostno pogrnjeni  A
svetlimi očkami in mu ponudila na pladnju rdeča      jabolka.      »Kaj pa stavka?« je poslabovestil.   A
Kakšne čudeže?« je vprašal osupli Matija. »     Jabolka      pobirate tukaj pod lipami, kostanji in javori  A
narobe!« je umoval sam pri sebi. »Nikjer nobenega      jabolka,      nikjer nobene hruške ali češpljice!Zanikrni  A
vajo vse domače strehe, celo cerkveni stolp do      jabolka.     Kaj nam je koristilo to?   A
zavidni ljudje, kakor bi rasla na njem sama zlata      jabolka.     Bogata si ‒ daj mi še cekinček, lepa moja, mlada  A
premalo so leteli svinčeni lešniki in železna      jabolka      v divjake.« Ko so Turki pokopali svoje mrliče  A
bil pri njej in ‒ začela sva jesti prepovedana      jabolka.     To se pravi, poljubljala sva se, da so se kovale  A
grofovski sinovi, češ da bodo njegove hčere metale      jabolka      kvišku, in kateri mladenič jabolko ujame, dobi  A
povečerjal, je šel v svojo sobico in položil vsa tri      jabolka      na mizo ter se veselil nad njimi.Spet so se  A
Markec nekaj takega na mizi, kot so bila njihova      jabolka.     Zato je potrkala na vrata in hotela vstopiti  A
hotela vstopiti. Markec pa je ročno pospravil      jabolka      in nastavil vžigalice na mizo, da bi jo tako  A
imel nekaj takega na mizi, kot so bila naša      jabolka?     « On pa je odgovoril: »Ej, kako, da bi jaz imel  A
je odgovoril: »Ej, kako, da bi jaz imel vaša      jabolka!      Kje naj jih vzamem?«   A
Nato je gospodična odšla, Markec je pa položil      jabolka      nazaj na mizo. Čez nekaj časa je bila na sprehodu  A
Markec nekaj takega na mizi, kot so bila njihova      jabolka.     Zato je potrkala na vrata in hotela vstopiti  A
hotela vstopiti. Markec je nato ročno pospravil      jabolka      in nastavil vžigalice na mizo, da bi jo tako  A
imel nekaj takega na mizi, kot so bila naša      jabolka?     « On pa je odgovoril: »Ej, kako bi jaz imel kaj  A
bi jaz imel kaj takega? Kje naj vzamem vaša      jabolka?     « Gospodična je nato odšla, Markec pa je spet  A
Gospodična je nato odšla, Markec pa je spet položil      jabolka      na mizo. Čez nekaj časa se je prišla sprehajat  A
sobico. Markec pa je zdaj spet hitro pospravil      jabolka      kakor prej, ko sta starejši hčerki hoteli v  A
takoj rekla Markcu: »Ej, Markec, ti imaš naša      jabolka,      ki smo jih metale kvišku!« Markec pa je odgovoril  A
pa je odgovoril: »I, kje pa naj vzamem vaša      jabolka?     « Gospodična pa je bila zelo prijazna in premetena  A
pretipala vse žepe. Ko je našla pri njem tista      jabolka,      je rekla: »Ker imaš ti moje jabolko, ne grem  A
onem. Markčeva žena je prinesla s seboj vsa tri      jabolka      in preden so šli spat, jih je vzela iz košarice  A
ložila na mizo. Ko sta grofovi hčeri zagledali      jabolka      in videli na njih svoji imeni, sta takoj vprašali  A
vprašali: »Gospa, kje pa sta vidva kupila ta      jabolka?     To so ravno taka jabolka, kot smo jih me metale  A
sta vidva kupila ta jabolka? To so ravno taka      jabolka,      kot smo jih me metale kvišku, ko smo se možile  A
žena že ni mogla več zadrževati in je rekla: »     Jabolka      poznata, da so taka, kot smo jih nametale kvišku  A
poleg katere je bil vrt, kjer so zorela zlata      jabolka.      Ko so že dozorevala, se je vsako noč eno izgubilo  A
noč. Ko pride zjutraj oče na vrt in prešteje      jabolka,      vidi, da je ‒ kakor po navadi ‒ eno manj.‒   A
videli boste, da ujamem tatu, ki nam krade      jabolka.     « »Še starejša dva nista ničesar opravila, kaj  A
Ko pride drugo jutro oče pogledat in prešteje      jabolka,      zapazi, da zopet eno manjka. »Sinko, slabo si  A
Dobro sem stražil in tudi videl, kdo hodi naša      jabolka      krast.Opolnoči je priletel črn ptič in utrgal  A
kje imajo tistega ptiča, ki hodi na njihov vrt      jabolka      krast.Povedo mu, da v gradu nimajo nobenega  A
kjer je ležal ptič. »Zakaj si kradel naša      jabolka?     « pravi mladenič.»Zato te zdaj ubijem.«   A
pahne še njo v pekel, ker ni imela več zlatega      jabolka.      Vrag se napoti tretjič k očetu.   A
neizrečeno lepo jablano, ki je rodila zlata      jabolka,      a jih nikoli niso mogli dobiti.Vsako jutro je  A
stražniki niso mogli dobiti nikogar, ki bi hodil po      jabolka,      pa je vendar manjkalo slednje jutro po eno.  A
. / Zvečer se ustopi pod drevo, upre oči v      jabolka      in gleda venomer vanja, ne da bi se ozrl kamor  A
tisti je njegov oče. Toda fantič ni hotel dati      jabolka      nikomur iz rok.O tem pa je slišal tudi pastir  A
vej. A kakšne so pa bile Zornetove češnje, kot      jabolka!      In ni čudno, če jih je smel obirati samo Vinko  A
hinavsko zavzdihnil: »O, Dana, kakor sladka      jabolka      so tvoje prsi!Kaj bi izgubil rad...«   A
je začudila: »Kako pa?« »Tako, kot zrastejo      jabolka      na drevesu.« Pogledala me je z zanimanjem in  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA