izba (321)

Zastor . / . / stran 22 . / DRUGI AKT	Izba	v županovi hiši Prvi nastop Jaka, Micka	A
8.	Izba	v Trubarjevi hiši.Dragolič leži na postelji	A
9.	Izba	v Trubarjevem domovanju.Trubar, Barbara, Dragolič	A
23.	Izba	v Trubarjevi hiši.Okrog mize Trubar, nekaj študentov	A
FERTINC - SUHADOLNIK PRVI AKT	Izba	v cukrarni.Večer.	A
/ . / stran 33 . / TRETJI AKT	Izba	Jermanova.Opremljena je skromno.	A
glas; ”gospoda“, ”lakot“, ”kajžarji“, ”kaj?“ ...	Izba	se je bila že skoraj napolnila. KALANDROVKA	A
. / stran 55 . / PETI AKT Jermanova	izba.	Zvečer; na levi mizi sveča, na pisalni mizi svetilka	A
NJEGOVA SESTRA PRVI AKT Velika	izba;	na sivočrnih stenah nobene slike, nobenega okraska	A
njene matere. - V ozadju, v levem kotu, je	izba	za seženj globlja; v tesnem predelu stoji postelja	A
TRETJE DEJANJE Domača	izba	v pritličju.Zadaj glavni vhod iz koridorja,	A
na levi duri iz gostilnice. Opravljena je	izba	zelo enostavno; tri belo pogrnjene mize - ena	A
od daleč se oglasi vesela svatovska godba;	izba	se polagoma temni, ozadje se strne, črni zidovi	A
DRAMA V TREH AKTIH PRVI AKT Kmečka	izba;	nizek strop, lesen in črn, tla prstena; prazniško	A
mati stojí med durmi v ozadju, da vidi, če je	izba	vsa pripravljena za sprejem PRVA SOSEDA	A
Pri Petru v kolibi.	Izba	je velika, ampak zelo nizka in strahovito razmetana	A
DRUGI PRIZOR	Izba	v hiši Capuletovi Julija nastopi	A
PETI PRIZOR Julijina	izba	Romeo in Julija JULIJA Kaj že odhajaš	A
TRETJI PRIZOR Julijina	izba	Julija in dojka v pogovoru JULIJA	A
PETI PRIZOR	Izba	Julijina Julija na postelji.Dojka	A
Odideta. PETI AKT	Izba	pri Zorislavi PRVI PRIZOR Zorislava, Kajaznik	A
kraljuje dolga veža kamenita. Kuhinja je črna,	izba	je prostrana; kadar hočem, vanjo stopim nepozvana	A
čudil tolikim ljudem; lajal je na vse pretege.	Izba	je bila velika in med okni so bila ovenela jabolka	A
Kaj se pa ženi v tako bajto, kjer je še polna	izba	otrok.« Take prerokbe se kaj rade uresničij	A
bili samo trije prostori: mlin sam, kuhinja in	izba.	Ko je Martin odrasel, je spal na podstrešju	A
vegastih črvivih deskah, da ne bi zbudil otroka.	Izba	je bila pusta in prazna.Kmečka izba je na pomlad	A
Izba je bila pusta in prazna. Kmečka	izba	je na pomlad kakor ječa.Peči ne kurijo več in	A
in se zamaknili v velikansko Matičevo telo.	Izba	se je pogreznila v molk.In v molk je kar nenadoma	A
VII . / V Dragi. Mračna in zatohla	izba,	čeprav ima šest oken in je prostorna kot skedenj	A
Pri Obrekarjevih.	Izba	je majhna in skromna, a zelo čista in zelo domača	A
Jezusu. Stara, nizka, zanemarjena bajtarska	izba	s kmečko pečjo in tremi različnimi, golimi mizami	A
Venček vleče meh in si z nogo tolče takt.	Izba	se polni in prah se že dviguje.Prva polka še	A
In vedno več je ljudi.	Izba	je natlačena, zato plešejo tudi v veži. Vrata	A
precej časa mine, preden se iztočijo v noč.	Izba	je prazna.Spet je prostorna kakor skedenj.	A
KOSMAČ . / . \/ . / »Hahaha!« se zakrohota vsa	izba.	In prav tako se zakrohota tudi vsa kuhinja za	A
obstal pri vratih. Pred njim je ležala prostorna	izba,	napolnjena s tišino in polmrakom.V duplinici	A
zakajena, po pijanih pijancih zaudarjajoča	izba,	bodisi s kvintetom ali gospo, z robavsom ali	A
prebivalci! Za majhne ljudi je narejena prostorna	izba,	in ponižnosti je vajena, prikloni se tedaj,	A
ognjišču je ležala butara suhljadi in nekaj polen.	Izba	ni bila tolikanj zaduhla, ker je bilo v majhnih	A
za njimi v deželi stanujoči. Kar je pri nas »	izba«	s častitljivo velikansko pečjo, to je njim	A
spalnica, lopa neprestano lopa, klet klet in	izba	izba, ni se razlikovala od spalnice, kuhinje	A
spalnica, lopa neprestano lopa, klet klet in izba	izba,	ni se razlikovala od spalnice, kuhinje, lope	A
večerjo in jima jo zanesla na izbo. Kakšna	izba!	Vse, kot sta pustila, in vendar vse drugače.	A
lahko bi zavihtela nogo in stopila noter. Črna	izba,	tesna učilnica s kladastimi omarami v obeh kotih	A
velika, počrnela hrastova vrata. Gostilniška	izba	je ždela v polmraku.Vsa okna na sončni strani	A
pritrjevanjem, napivanjem in poslavljanjem se je	izba	polagoma praznila.Zunaj so lovci hrupno iskali	A
kakor kapelica Matere božje!“ Resnično je bila	izba	zelo podobna kapelici.Če je človek odprl duri	A
Alešu pa se je zdelo, da se krohoče prešerno	izba	sama in da se ne krohoče samó, temveč da se	A
mahoma z obema nogama na leseni pod, da se je	izba	stresla. Hana se je odela preko glave in	A
časih ... Bog vedi, kaj se je zvarilo in scvrlo!“	Izba	je bila temna, ko je stopil Aleš vanjo.Ker so	A
vseh vernih dušah na pokopališče. Mračna, nizka	izba,	dom žalosti in puščobe.Krčmarica, čemerna starka	A
v ključavnici: zakleni! In če misliš, da je	izba	tam doli bolj prijazna - pojdiva!“ Premeril	A
vežo; tudi v izbo so bile duri nastežaj odprte.	Izba	je bila vsa prazna; le dolge, bele klopi ob	A
gane in mu ni treba več nikakšnega spoznanja.	Izba,	v kateri je živel Tičkov Grega, je bila zelo	A
svetile, kakor z mastjo polite. Ker ta bela	izba	je bila šola in Tičkov Grega je bil učitelj	A
sedel za mizo v debel kožuh zavit, dasi je bila	izba	toplo zakurjena.”Hej, Šimen, odkod pa ti?	A
čudno odprle njene oči, strop se je vzdignil,	izba	se je razširila in je bila nenadoma vsa svetla	A
ga je ugledalo, njene oči niso videle več.	Izba	je bila tiha in temna; plamen v kozarcu se je	A
stala debela ženska in je umivala kozarce.	Izba	je bila toplo zakurjena in prijetna gorkota	A
in nad jaslicami se je svetil zlati angel.	Izba	je bila prazniško pospravljena; prazniško oblečeni	A
Nato se mu je zdelo, da sedi v veliki izbi.	Izba	je brez pohištva, nobene slike ni na slabo pobeljenih	A
in vzdramil se je. Ozrl se je naokoli: svetla	izba,	za mizo gostje in polni kozarci pred njimi.	A
zgodbah so skoro vse rodbine beraške); vlažna	izba;	polumrak;oče bolan; mati bolna; otroci bolni	A
je pred duri svoje samotne izbe, odklenil je.	Izba	je bila polna.Sedeli so na stolih, na zofi,	A
komaj, v izbi je bil somrak. Velika je bila	izba,	ali vendar se mi je zdela tisto jutro ozka in	A
Kmalu mu je bilo dolgčas.	Izba	je bila hladna, mračna in čudno tesna; vse je	A
vem, da bi brez nje bila pusta in gola moja	izba;	in če bi šla od hiše, bi šel z njo božji blagoslov	A
kuhinjo, on je stopil v izbo. Zapuščena je bila	izba,	samotna in žalostna, kakor pogorišče.Kar je	A
bilo v mraku, mnogo dalje; očrnela, temotna	izba,	mrki obraz očetov, prestrašene, solzne oči bratov	A
Tako daleč, kakor da ni in da šele bo.	Izba	je bila popolnoma ločena od tega sončnega sveta	A
da bomo skupaj jedli!“ Sveti Miklavž je šel,	izba	je bila črna in tiha, nobene pomaranče ni bilo	A
brezdanjo noč. Sedel je na peči, spodaj je bila črna	izba,	mrzla in zapuščena, mati je sedela za mizo,	A
sem vedel! Saj sem vedel!“ je rekel Lenart; in	izba	ni bila več črna, kar posuta je bila z zlatimi	A
zravnajo, nastopi strašna vojska.“ Za hip se je	izba	omračila; kajti nadučiteljeva senca je zavihtela	A
visoko proti stropu in kmalu ga je bila polna vsa	izba.	Lenart je moral glavo nagniti vznak, da ga je	A
zaspal na kamnu. Svetilka je bila že privita,	izba	mračna, vsi so klečali. Gospodinja je ustavila	A
ne v veži, ne na stopnicah, ne na hodniku.	Izba	je bila prazna, miza pogrnjena. V tišini je	A
/ . / stran 92 . / vlažnimi hodniki, mračna	izba,	mrko pohištvo, Benetke z doževo palačo, beduini	A
zardeli in potni, lica zabuhla, oči motne. Druga	izba	je bila za par stopnic višja, s papirnimi rožami	A
v božjem imenu, pa naj se zgodi karkoli. -	Izba	je bila velika in neprijazna, stene so bile	A
odprli duri in so jih zaklenili za Jernejem.	Izba	je bila pusta; miza je bila tam, dvoje nizkih	A
izbi in moje srce je bilo še bolj neveselo. Vsa	izba,	kakor je bila, je razodevala skrb in siromaštvo	A
izbi in spreletelo me je v srcu, da me tudi	izba	sama pozdravlja za slovo.Vedel in čutil sem	A
Ottakringa pa v kolobarju spet do Ottakringa. Prva	izba	je bila nizka, zasmrajena in zakajena, rdeči	A
”Stopi že, stopi!“ Druga	izba	je bila večja, svetlejša in čistejša; mize so	A
Tudi še pozno pred poldnevom, ko je bila že vsa	izba	v sončni luči in sva s prijateljem pila čaj	A
prižgali svečo. In še bolj žalostna je bila	izba,	ko je rumena luč, tiha in nemirna, obžarila	A
zazibala visoko. In Jure se je smejal, ker je bila	izba	nenadoma vsa pisana pred njegovimi očmi in se	A
in vse, kar je videl, se mu je zdelo čudno.	Izba	črna in mrka; še sončna luč, ki je sijala skozi	A
zasvetila široka, glasna, svečano razsvetljena	izba.	Liza mu je prihitela naproti in mu je stisnila	A
za tem grdim zagrinjalom; lepa je časih hiša,	izba	nemarna; siv je časih zid, stene so svetle.	A
Odprla je duri.	Izba	svetla, po izbi razmetana obleka, na mizi perilo	A
narahlo zazibal, morda se je bila zazibala tudi	izba	pred njenimi očmi in za hip je ugasnil njen	A
ljubeznijo in se je nasmehnil, da bi jo potolažil.	Izba	je bila siromašno opremljena; pritajena bridkost	A
koraki je begal od duri do stene, da se je tresla	izba.	Krilil je z rokami, kakor da bi hotel prijeti	A
prosečih, vse plahih oči. Skoro prazna je bila	izba;	ena sama postelja je stala ob steni, ne mize	A
zrelo, pade z drevesa prej ali slej. Tudi ta	izba	bo še polna in glasna in vesela, da se bo razlegalo	A
zatisnilo, bo glava sama klonila. Odprta je	izba,	cigan pije, kaj bi drugače?“ Omahnil je do	A
dediščino!“ Še preden se je Mlinar ozrl, je bila	izba	prazna.Zaklenil je vrata, zadelal je okna, trepetal	A
Potnik in puntarji od prvega do zadnjega; vsa	izba	jih je bila polna.Elija je metal steklenice	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani