nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Božične zgodbe, poved v sobesedilu:
Ljubezen do bližnjega: Pred izložbo, bogato razsvetljeno, stoji siromašen otrok (v vseh božičnih zgodbah stoje siromašni otroci pred izložbami); mraz; snežinke; glad; svetle otroške oči; pohlepnost; noč; onemoglost; omedlevica; pride rodoljub; čestitljiv; debel; postane; vzdigne otroka iz snega; spozna; se razjoka: nezakonski sin; prime za roko; povede v trgovino; kupi božično drevesce: ”Vzemi to skromno zeleno vejico in spominjaj se, da je nekdo mislil nate!“ In ginjenost in solzen konec in štimunga ... 3. Bog je usmiljen: Beraška rodbina (v božičnih zgodbah so skoro vse rodbine beraške); vlažna izba; polumrak;oče bolan; mati bolna; otroci bolni; vsi lačni; mraz; snežinke; obup; smrt; strup; duri se odpro; pride dama; prinese božično drevesce; skromno zeleno vejico; hvaležnost; svetloba; sreča; veselje ... Ne samo troje, stotero urednikov bi me bilo lahko vabilo in zdi se mi, da bi ne bil v posebni zadregi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani