Potem se je zlagoma vzpel po stopnicah pred gostiščem, tako da se je igraje, samo s prsti oprijemal betonskega roba, in odprl velika, počrnela hrastova vrata.
Gostilniška izba je ždela v polmraku. Vsa okna na sončni strani so bila zavešena, na senčni pa odprta, da se je za mizami vsaj delno dalo dihati.