grada (675)

Na stran. Jurija ne pústi iz	grada,	me zastopiš? MARKA gre in čez čas spet nazaj	A
dokler se Matiček ženil ne bo, mi ne hodite iz	grada!	ŽUŽEK Kake tri al štiri dni naj počakajo,	A
VERONIKA Jezus! Saj jaz nisem hotela proč iz	grada	iti, le tu, le zdaj od vas, ker glava mi je	A
dvomim, da je on poslal koga, ki ji je pomagal iz	grada.	HERMAN Stoj!	A
Kriva sem le jaz. HERMAN Pelji jo proč in iz	grada	ven. STREŽAJ Idite! VERONIKA Bog je usmiljen	A
med cveti je, Nevesta med dekléti je. Sred	grada	je kapélica, Oj, krasna božja célica. Stojí	A
grad že pôzna pada; Kdó na tihem jaše mi iz	grada?	Varno stopa po stezíci vranec, Bréme svoje nese	A
pozdravljala svit je dneva. Šla je z njim iz	grada	po vsem širnem svetu, in: »Resnica mlada še	A
jih mogle, lakota nepremagljiva preti odpreti	grada	trdne vrata. Dalj Črtomír jim reve ne zakriva	A
zanesel na njih spanje, prelesti mislil je ozidje	grada,	in ponevedama planiti nanje. Ko svojo moč narbolj	A
sprehajajo, sedijo na klopeh, in prav do	grada	se glasí njihov veseli smeh. Med njimi	A
hladí po logu na klopeh, -- čuj, prav do	grada	sliši se njihov razkošni smeh. Takó	A
srede skale blede stari grad je rob, čez od	grada	mutast strada strmi Babji zob. Kdor si tukaj	A
črede, velike škofije od Bele Peči do Gornjega	Grada	in naprej do Slovenskega Gradca na meji z lavantinsko	A
opis Poglavnikove delovne sobe, okolje Gornjega	grada	v Zagrebu, nemara tudi opis gibov, glasu in	A
39 . / »Moja pot pelje naravnost iz Gornjega	Grada,	od častitljivih očetov benediktincev; toda kam	A
besede ogovarjal razne veljake, opata iz Gornjega	Grada,	celjskega župnika, gvardijana; najprisrčneje	A
to gluh in slep. Neki dan gre Tone zgodaj iz	grada,	ko se je komaj začel dan delati; bilo mu je	A
kateremu se je zbralo sila veliko ljudi, tudi iz	grada	so bili razen lajtnanta vsi navzoči. Enajsto	A
pogostoma ozira po stezi, ki drži od hladnice do	grada.	Listje, katero je poleti tako gosto obraslo hladnico	A
pa še pismo. Saj nocoj tako še ne pojdeš iz	grada,	če le misliš iti; priklonil se je že dan ter	A
Mrkezkov Janez od Sv. Frančiška.« »Od Gornjega	Grada	na Štajerskem? ... Hm, nisva daleč narazen doma	A
sem bil na Dolenjsko cesto in sem prišel okoli	grada	nazaj v Ljubljano.« »V takem dežju?	A
se je bil izgubil v kraje, ki so predaleč od	grada.	Kljub temu mu je bilo prijetno pri srcu; čutil	A
iz kakršnegakoli vzroka sredi dela zapodil z	grada.	Milan in Milena sta stala pred nedovršenim nosom	A
na nesrečnega viteza Jurija... Okoli in okoli	grada	se je razprostiral starodaven gozd s silnimi	A
a pustinja je bila tolika, da sto korakov od	grada	nista vedela ne kod ne kam.Vejevje je zakrivalo	A
vdanosti. Zdaj se izprehaja po vrtovih zakletega	grada,	roke narahlo sklenjene v naročju, pogled uprt	A
žalosten in je zažvižgal vdrugič. Od svetlega	grada	se je spustila senca, koraki so se oglasili	A
in dvoje črnih, velikih oči. Od starinskega	grada	se je vzdignila jata kričečih ptic, voz se je	A
pisane preproge in zrcala z zlatimi okviri, okoli	grada	pa je vrt in v tisti vrt ne stopi nihče drugi	A
jim, da naj opišejo razgled z ljubljanskega	grada.	Peter Kalander je rekel, da je pozimi v snežnem	A
zgrabil je godca pod pazduho in ga je vrgel iz	grada,	za njim pa je vrgel njegove gosli. Ves	A
pijani pajdaši in vozniki so se opotekali okoli	grada,	da je bila sramota. Kmetje, ki so se potili	A
skriti noči, in je čakal svoje neveste. In od	grada	se je spustila nebeška podoba, bela nevesta	A
ti ne bo mraz, ko bova jezdila skozi gozd. Od	grada	pa se nikar nič ne poslavljaj, tudi ne oziraj	A
zeleneli in pihal je vlažen aprilov veter. Okrog	grada	je bilo vse tiho; hlapci so bili na polju.V	A
ovinkom, in Rekar se ni ozrl... Šla sta okoli	grada	in Nikolaj se je začudil, ko je ugledal Rekarjev	A
kakor od alabastra. Šla sta po poti okoli	grada;	pesek je ležal samo še tupatam; iz tal je poganjala	A
vrnil oče...“ Stala sta v senci, ki je padala od	grada,	in Heleni je bilo skoro hladno. Pod njima	A
so plavale sence naokoli in so prihajali od	grada	poludušeni glasovi godbe, - ali mislite, da	A
se dviga ropot: turška vojska odhaja izpred	grada,	trdnjava je pretrda, ne da se omehčati z dvemi	A
plemstvo! Turjačan hodi nemiren po dvorišču	grada,	pričakuje ojačenja: kočevski gospod bo gotovo	A
odpeljali. Spazi ženin jih na poti, z	grada	jim hiti naproti. Pa se Bredi konj	A
verigi visel od stropa. Mina, kuharica iz loškega	grada,	je vrtila s potnim obrazom pišče, da se je pravilno	A
Že kot otrok je skoraj vsak dan uhajala iz	grada	ter se na mestnem trgu igrala z radovljiškimi	A
kakor je še dandanes. Včasi se je priplazil od	Grada	navzdol ter se pri vrtnem zidu, ki je bil na	A
/ je »paradiral« bataljon graničarjev in z	Grada	so grmeli topovi. Ko se je ob dvanajstih povrnil	A
zjutraj ob desetih so naznanili trije streli z	grada,	da gori v mestu.Gorelo je v hiši št. 10 na trgu	A
krasno ženico ter jo zaprl v skrite sobane našega	grada?	To so slabi dokazi, gospod vitez!«	A
sedel nadvojvoda Viljem. Zopet so zagrmeli z	grada	topovi in množica je kričala svoj ‘vivat’!	A
dostavilo še bolj milostivo: »A koliko je do	grada	Turjaškega, ljubi naš tajni svetnik?Janez Vajkard	A
pravico do takega odlikovanja! Koliko je do	grada	Turjaškega?Če sedemo v sedlo, smo v dobri uri	A
opazil je brez težave stari stolp Turjaškega	grada.	In takrat ga je pretresavala zavest, da tiči	A
nahajal ter je kvaril zrak na dvorišču Turjaškega	grada.	Ravno, ko je vitez hotel pri oknu izginiti	A
tu v senci, ko se kopičijo stolpi Turjaškega	grada	ravno nad vami?Upali smo, da nas pričakujete	A
in modra reka po njej. Od nekdanjega starega	grada	ostal je samo širok stolp, tičeč tik prepada	A
vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širokega	grada	tiče tanki stolpiči, na katerih so strešice	A
nagrbančenimi rokavi. Moderne naprave okrog	grada,	lope in drevoredi človeka pač hitro v sedanjost	A
trenil, je čudni ta jezdec zopet zginil mimo	grada	v smrekov gozd.Gospici sta bili umolknili.	A
Schwaiffstrigkh najpoglavitnejše skrivnosti loškega	grada.	Pozneje sem izvedel, da je rad razkazoval ljudem	A
radovednežev kakor prejšnji dan. Tedaj je prišel z	grada	gospod Joannes Franciscus. Čez rdeče obšiti	A
prideš in poveš, kje si bil in kako.« »Od tod do	grada	je tako daleč, kakor je od grada do tod: sem	A
»Od tod do grada je tako daleč, kakor je od	grada	do tod: sem naj pride sam, pa mu bom povedal	A
Štajerskega, tudi škofijskih ljudi iz Gornjega	grada,	velika krdela iz dólenjih krajev in daljne Hrvatije	A
mimo peljal, nas enega poklical, da ga bo do	grada	spremil in mu svetil, ker pot še ni udelana	A
in piti. Vse se je veselilo v gradu in zunaj	grada.	Vsi ljudje so dejali:	A
poročilom, da je res pisar Rak nanagloma izginil iz	grada	in da ga ni najti. Že sta bila pogovore zavila	A
gozd, . / . / stran 89 . / sezajoč od Gornjega	grada	v Savinjski dolini gor do onkraj Kokre, več	A
Ljubljane dol v spodnje kraje, celo do Belega	grada,	in nazaj.Kar se je vozilo dol, teklo je z valovi	A
šla ž njim. Zjutraj bila sva že blizu Gornjega	grada	na Štajerskem, kjer ni bilo več nevarnosti.	A
je goreča hiša, katero poliva. Razen tega »	grada«	vidi popotni človek še celo vrsto manjših in	A
že zgrešil pravega pota. »Ali je tod prav do	grada	Slemenic?« vpraša starega, zgubanega moža, ki	A
njim. . / . / stran 15 . / »Koliko je še do	grada?	« »Popred boš tam, kakor pojdejo spat,« odgovori	A
Narodna pesem V zgornji sobi slemeniškega	grada	je bila majhna druščina okrog omizja zbrana	A
bil do zdaj še neznan, ki je pa naravnost iz	grada	prišel in je moral biti torej domač. »Glejte	A
imenovati. Ne samo, da so že nekdanji stavitelji	grada	Poleska bolj potrebnosti in življenje pred očmi	A
svoja kopita in šila kakor za snažnost in red	grada	Poleska.Zato je bila res zanj in za njegovo	A
takim premišljevanjem je prišel Lovre blizu	grada.	Namesto naravnost domov, ubere stransko pot	A
visoko odžeto strnišče po ravnini daleč tja do	grada.	In tam pod gradom je videl grajsko čredo na travniku	A
pride.« Jurec je kmalu potem počasno korakal od	grada	po razgaženem zmrzlem snegu in, kimaje z glavo	A
mu pripoveduje, kako je staro ženo na potu do	grada	mrtvo našel. »Torej tudi to je on storil!« zakriči	A
svojih za boj pripravljenih kmetov pride blizu	grada,	vidi, da ni že nikogar, le tu in tam je s strani	A
kmete vdrugič pripraviti, da so šli iznašat iz	grada,	kar se je dalo še oteti.Jurca so našli na pol	A
češčenomarijo po očenašu, ko zagleda, da od	grada	svit stoji in da se dim vali proti nebu. »Sova	A
Potem dolgo zopet na ušesa vleče, a le ravs od	grada	in iz vasi je bil slišati, vse drugo je bilo	A
strojiti in je nov zalet poskusila. »Iz katerega	grada	je oni voz?« vpraša Lisec. »Nu, lej ga, prav	A
kateri se tika ne le vaščanov, nego posredno tudi	grada	Pražanka.Obenem pak še dostavlja, da bi bil	A
svojega posla tukaj v kraju, da se tiče tolikanj	grada	kakor vaščanov, to je res, ali za vse te reči	A
knjige bolj v redu. Pot v gozd je vodil mimo	grada,	tik spredaj pred vežo.A Lisec ni hotel tam mimo	A
slučaju. Nekega večera pred mrakom je sam mimo	grada	šel, zadaj, po navadi.Ker je bil svojega pomagača	A
obrne. Pred njim je stala tako zvana »teta« z	grada	in pokladala majhno, z belim prtom pol pokrito	A
Lisca prezgodaj. Gotovo je, da je bil pot do	grada	prav kratek za oba dela, dasi razgovor ne tako	A
koracati s tako brzimi in lahkimi koraki od	grada,	kakršnih bi njegovim letom nihče ne bil prisodil	A
iz površja soditi, zato glejte, da kmalu iz	grada	proč odidete, tam je za vas in za ono dekletce	A
»Vinograd« je bilo ime dobre četrt ure od	grada	oddaljenemu brdu, ali samo ime, kajti vinske	A
vas in na grad Pražanek? Tam mi je o pogledu	grada	na misel prišlo: glej, nekdaj si sanjal toliko	A
plemenite rodovine. To je bil France Rojar, lastnik	grada	Rojinja in gospodar petih vasi v zakotnem kraju	A
hudoben in nevoščljiv ko naš lakomnik, le-ta iz	grada,	ne bi se ga dotaknil,« pravi Črtek, videvši	A
Spremil jo je torej stari pristavnik blizu do	grada.	Nazaj grede ni več našel beračice pri stezi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani