gorke (104)

bilo to še ljubše. RUDA: In ti nimaš nobene	gorke	besede? DOBNIK: Nobene.	A
in gledala v nebó in v bele zvezde, ki bi mi	gorke	padale v naročje.Z levico bi držala ti desnico	A
izhodu privzdigalo je zástor nočnih senc od	gorke	postelje Aurorine, beži moj mračni sin pred	A
Poljubi ga.	Gorke	so tvoje ustnice, - STRAŽNIK za sceno	A
njimi se zlagala živa, s šepetom si spremljala	gorke	pomenke. In zdi se, da v listih še zdaj zgodovina	A
s ponosom onemoglim skušaš skriti solzé, ki	gorke	silijo v oči ti. Čemu!	A
solzá nesrečnik jasnega nebá ne vidi,	gorke	sapice pomladne več ne čuti bledo líce.	A
Ljubljane tihe pesmi vstajajo, tam iz	gorke	svetle sobe k meni gor prihajajo. Zmerom	A
željam, Spomina objela te sladka bo sila. In	gorke	v okó ti privró solzé, Zalije ti persi žalost	A
premrli roci vozi in drži se krivo. Starec zre iz	gorke	hiše in spomin se mu posili, dni premišlja,	A
Gorenj′c, z mrzle planine! Vabi Dolenj′c v	gorke	doline. Mrzel je led, pridi se gret.	A
da je konec človeštva in ostaja samó dobrota	gorke	kovine.In kakor da bi se rad opravičil pred	A
K polnočnici gremo potem. Vsi smo zaviti v	gorke	kožuhe.Kako lepo nam škriplje sneg pod nogami	A
»Tako,« je dejal Gašper. »Jaz ti prinesem	gorke	juhe, da se okrepčaš.In naj no pošljem po zdravnika	A
veselo Jerico, ki je imela tako čudno svetle in	gorke	oči. Gašper se je s posebno ljubeznijo še oklepal	A
po strani Ivana, in spet mu je nasmeh, vreden	gorke	zaušnice, skrivil debela usta. »Ali me hočete	A
poznaš teh ljudi; jaz jih. Zato sem jim tudi	gorke	pravil v obraz.« »To ni bilo pametno.«	A
vse strani, izpodriva domačine in jih goni iz	gorke	domovine v mrzlo tujino; in nihče se mu ne ustavlja	A
rešiteljici svojega sina svilnato ruto, so oblile Cilo	gorke	solze neizpolnjenih želj in prevarjenih nad	A
Takoj bi morala ona od hiše proč in potem zbogom	gorke	nade!Kako hitro ohladi razdalja srca, ki jih	A
mu ni treba koz pasti, na vse zgodaj vleče iz	gorke	postelje?Če kdo misli, da ga uka želja budi	A
sporoče njegovi materi, katero prosi odpuščanja in	gorke	molitve. In tako se je vrstil list za listom	A
nekoliko zadele ob mojo vest ter prignale priliv	gorke	krvi na moje lice.Občutljiv človek je ta Damjanov	A
skoprneli. Lev naš mali ni imel pogleda ne za	gorke	nogavice ne za lepopisnico in neizogibno radirko	A
stvari: če pa dam lahko resničen kožuh, ni treba	gorke	besede. Zdi se mi: nemara tudi smučarjem tale	A
kdo izvabil o polnočni uri na hladni zrak brez	gorke	volnene halje.Nocoj pa je zakipelo po njegovih	A
pripognil glavo in pritisnil k njenemu vratu	gorke	nozdrvi.Ljubinica ga je objela in stisnila njegovo	A
vsakega posameznika ime. Oblekice, predpasniki,	gorke	nogavice, čevlji - vsega je bilo v obilici,	A
Njene oči so sijale v krasnem svitu, velike in	gorke;	in kadar se je Stríj sklonil in sključil koščene	A
popotnik. Na peči, napol pogrnjene so stale v vrsti	gorke	rumene potice. ”Kaj boste imeli svatbo v hiši	A
sijala na obrazih. Na polici so stale v vrsti	gorke	potice, z belim prtom pogrnjene.Pred jaslicami	A
nočne ceste skozi razsvetljena okna, v prijazne,	gorke	izbe: Glej, oni imajo družino, krepke sinove	A
sirotek mrtev v zibki, na licih pa je imel še	gorke	solze.“ S Francko so zajokali vsi otroci	A
tisto srečo, ob kateri se pust človek domisli na	gorke	štruklje, s smetano polite in s cukrom potresene	A
bilo v mojem srcu nič globokega sočutja in nič	gorke	bridkosti.Preveč sem jih že videl, se mi zdi	A
tako resni in zakaj so zmerom tako jokali?	Gorke	solze so tekle po smešnoresnih licih in Minki	A
nad mizo je trepetal velik plamen bleščeče,	gorke	svetlobe in tisoč prašnih isker se je igralo	A
izrezano srajčko drhteče prsi, v njene polne,	gorke,	do komolcev rjave roke in snežnobele lakti	A
tistih rdečih ličecih, poljubil bi te na tiste	gorke	ustnice!“ Hanca se je stresla kakor od straha	A
svetu. Slutil sem dobro, da sem bil stopil iz	gorke,	varne izbe na viharnocesto in da se klavrno	A
te sence ... Ne sovraštva, ljubezni je treba,	gorke	in sočutne, ki je ne more zatemniti nobena žalost	A
dvomiš o svojem poslanstvu, Kolokotronij? ”	Gorke	suknje nimaš; roke so ti premrle in grapave	A
mrak in Sobotka je bil že vesel svetle izbe in	gorke	večerje. Ugledal je na ulici temno gručo	A
mogoče, da bíjejo človeka, ki je vstal izza	gorke	pečí, izza pogrnjene mize in je oznanil sosedom	A
je bila v njegovem glasu, in komaj je čutila	gorke	ustnice, ki so se bile dotaknile njenih prstov	A
širokem stolu, držal sem v roki kos potice,	gorke	solze so me ščegetale po licih in zeblo me je	A
smehljati, ker v tistih jasnih očeh nikoli ni bilo	gorke	luči. Prišel je bil morda človek in se je razveselil	A
položi roke na oči, čisto trdno, tiste drobne,	gorke	roke ... in jaz bi je ne spoznal, smejal bi se	A
ali gorka ni. In tiste stare suknje so bile	gorke;	človek se je čutil v njih varnega in imel ni	A
pred njim. ”Tako je, Gjuro: ne bomo ti kratili	gorke	slame, tudi kruha ne; in tudi ti ne bomo očitali	A
prijaznost, ki je prej nikoli ni bil okusil,	gorke,	božajoče besede, ki jih prej nikoli ni slišal	A
brvi; v dežju in viharju se napoti, skoči iz	gorke	postelje, bridkosti in grozi naproti, plezaj	A
pritisnila sva lice k licu - na njenem sem začutil	gorke	solze. ”V nedeljo!“	A
videl sem, kako je bila vzcvela vsaka njih iz	gorke	srčne krvi.Sram ga je bilo siromašne matere	A
zaspano po sobi, potem pa se je naslonil na	gorke	cunje nazaj. Stopali smo hitro po strmi poti	A
je rosilo z neba in kapalo je name; čutil sem	gorke	kaplje na obrazu in na rokah ... Sence so prihajale	A
jasen dan je bil. Ti si govoril ljubeznive,	gorke,	zelo pesniške besede; hodil pa si tako čudno	A
videl, da nisva v parku ... Tiste ljubeznive,	gorke	in zelo pesniške besede ti niso prihajale ne	A
živo srce, vse nemirnejše so bile misli, iz	gorke	krvi porojene, in odložil je knjigo...	A
poljubil na mrtve ustnice, ki so bile še mehke in	gorke,	ni bilo nič žalosti v mojem srcu. Bila je strašna	A
nasmehom na licu, češ: »Ta je komaj čakala, kar	gorke	mi je stisnila te goldinarje v roko.Kdo ve,	A
bila vzela trganje. Oblekel se je in zlezel v	gorke	suknene čevlje.Stopil je k oknu.	A
Poslavljal se je. Še za kratek čas do bolj	gorke	pomladi, ko se vrne.Saj zdaj vedo, kaj in kako	A
sem zvedela, kaj je hotela nenavadna ta izjava	gorke	ljubezni. »Kaj ti je, mama?« vprašala	A
povrneš! Pridi in sprejele te bodo mehke roke	gorke	ljubezni!« Grof Egon je imel svoj poetični	A
prsih pod ramo, kjer je nosil brata, občutil dih	gorke	sape.Njemu vsaj se je dozdevalo tako in z roko	A
skloni k njemu, začuti Amand, kako mu padajo nje	gorke	solze po prstih. mAli v vaši hiši,l nadaljeval	A
splav, da bi ti jih prinesel še lepo mokre in	gorke.	« Polona se je od sreče tiho smejala	A
izkopali,« se je branil Brnad v zadregi zaradi	gorke	in glasne pohvale. »Čast, komur čast!	A
lubaste nečke je naložil še nekaj tolstih kosov	gorke	divjačine.Namesto pepela je pa poleg trpkih	A
jetnika kakor zver, ki se hoče napiti žive,	gorke	krvi. Obrnil se je potem k svojim ljudem, ki	A
snega. Mraz je bilo, da se je vse umikalo v	gorke	izbe.Živega človeka ni bilo na vasi; le tu pa	A
vedela kaj in kako. Abranek prinese skledo	gorke	jedi.Otroci so posedli okrog nje, oče pa ni	A
slami v lopi in, da je ne bo zeblo, dá se ji	gorke	večerje in odeje.« In ker je imel stari mož	A
na vse strani, da spravijo čimprej žrebeta v	gorke	konjake. Tomaž je snemal svojo vrečo s kobile	A
so dobrosrčni ljudje! Dá nama vsakemu tri	gorke	krompirje. Kakovo veselje, ko sem zopet enkrat	A
zakrivala nekdaj prvi njen poljub, prvi poljub	gorke,	prve ljubezni; in kakor tedaj mlademu dekletu	A
razumljivih besedah minula in pozabljena povest tihe,	gorke	ljubezni, katere plamen je nekdaj vžgal dve	A
znano sliko in jo pritisnil v božjem strahu na	gorke	prsi. Zdaj je bil ves oživljen, navdušen	A
zdi, da si postal mehkužen na svoje stare dni;	gorke	večerje si želiš in mehke postelje starim kostem	A
te vleče nevidna moč, kakor ptiča v jeseni v	gorke	južne kraje.Iz sijajnega mesta si želiš pod	A
večjo moč do tebe nedolžne otroške besede nego	gorke	prijateljeve prošnje! Zorin prijatelju Kako	A
ga je kmalu minila srčnost. Dobivši dve, tri	gorke	pljuske, je pobegnil.V porednosti je Grgiča	A
on je jel udrihati. Nekateri so prijeli tako	gorke,	da so obležali in po več dni niso mogli priti	A
spremim na cesto. Dve babi sta dobili takrat tako	gorke	čez pleča, da sta jih čutili vsaj tri dni.Vidite	A
bilo več nazaj. Kamor pa so padale njegove	gorke	solze, so narasle borovnice in rodile prelepe	A
je postalo v srcu hudo, tako hudo, da so ji	gorke	solze stopile v oči. O, kako naj reši Kekca	A
pozdravi to lepo zlato sonce, posežem izpod	gorke	odeje, veselega upanja poln.Morda leži tam na	B
Bolečin nimam. Ker moram dajati na oteklino	gorke	obkladke, vedno ležim.Tako bom preležal v postelji	B
šla z menoj, da bi tudi Ti bila deležna tiste	gorke,	prav tržaške ljubezni, s katero so me tukaj	B
muslimanske skupnosti, ki so jim bile vedno	gorke,	so ostali razmeroma nemodernizirani.	B
Gorenj'c, z mrzle planine! / Vabi Dolenj'c v	gorke	doline./ Mrzel je led, pridi se gret.	C
Pridi Gorenjc z mrzle planine, / vabi Dolenc v	gorke	ravnine, / mrzel je led, pridi se gret, / mrzel	C
svoje zadnje dneve. Vladimir Iljič Lenin je v	Gorke	prvič prišel septembra 1918 - po ukazu zdravnikov	D
sovražna stališča, ki niso prav nič izmišljena, nam	gorke	in zoprne želje, ki so bile doslej vedno neuslišane	D
je med petkovo razpravo vendarle slišalo prve	gorke	pripombe na račun svoje sposobnosti in delavnosti	D
Savoldellija jo je zaznamoval tudi specialist za	gorke	preizkušnje Cadel Evans.Kot prvi Avstralec je	D
ki ga je zbornici zagotovil zakon, vse bolj	gorke.	Obe zbornici, gospodarska in obrtna, imata zagotovlje	D
nedotakljivim zvezdnikom v zadnjih dneh nizajo	gorke	očitke.Vsem se zdi, da so jih nogometaši z žaljivo	D
spremenila predznak; iz dneva v dan poslušamo	gorke	besede, kako vlada premalo odločno gospodarsko	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani