»No, daj, da ti poljubim roko, ti duša moja!« Vesele so bile zdaj njegove oči, toda ona ni več čutila njih toplote, tudi ni spoznala več prijazne ljubezni, ki je bila v njegovem glasu, in komaj je čutila gorke ustnice, ki so se bile dotaknile njenih prstov.
Ko se je vrnila v izbo, je sedla k oknu in je naslonila glavo ob dlan.