nova beseda iz Slovenije
Ti! JOŠT Imel sem sanje, da sem segal v | globoko | vodo ‒ brez dna.Potem mi je ovila glavo svinčena | A |
počasi prihajajo in okoli tapajo, ter pravi z | globoko | štimo.Dober večer, možje! | A |
misliš tudi na ruske breze. In ruske vlake, | globoko | v sebi sem to vedela.Res je: stvarnost je trda | A |
postane težko, okroglo, nelagodno, lotijo se te | globoko | bedaste misli o človeški mizeriji in minljivosti | A |
Ja, padel si, človek. | Globoko | si padel, Honza človek.Potem se pobere in pade | A |
čudni izbruhi ... gotovo so močno trpeli in | globoko | čustvovali. HABILIS: Zato so bili pa brezobzirni | A |
samo moški. In tako ga hkrati občudujem in | globoko | preziram, ker je pri izvajanju svojih dejanj | A |
pismom? ... So ga brali, so ga analizirali, so | globoko | premišljevali ...Je rekel, vseeno bi bilo bolje | A |
raztežaji si se pomikal navzgor. Stala sem | globoko | spodaj, pa sem vseeno videla tvoj obraz čisto | A |
. previsu, in omahnil je v osemdeset metrov | globoko | brezno. Bil je takoj mrtev. | A |
med vrati in na hodniku. TURJAŠKI: Moje | globoko | spoštovanje, prevzvišeni ... kakor smo že naredili | A |
Ampak -- nekdo je moral prižgati luč. JOŽEF: | Globoko | se strinjam.Vendar pa ga nisem videl. | A |
ženske pa najbolj. Franc leže na posteljo in | globoko | diha.Vstane. | A |
gre po sobi, da se z Martinom križata. Oba | globoko | zamišljena povešata glavi. MARTIN Zmlel bi | A |
pred kotom, kjer je križ, in se zazre vanj. | Globoko | vzdihne: Kriste pomagaj, jaz si ne morem.Trudna | A |
bi rad ... (Šegavo:) On je tiha voda, ki | globoko | dere, Tereza ...Samo kadi in molči, in vmes | A |
obraz in se vedno resno držim. Rad premišljujem | globoko | v sebi in govorim samo zase, potihem.Spomini | A |
čemerno obrnil proč. Vendar je bila v tem gozdu | globoko | zakopana tudi zgodba o prepovedani strasti, | A |
prozorno morsko vodo, v kateri se trideset metrov | globoko | vidi vsak kamen.Še se do tal poklonimo gori | A |
bližini ... Nadaljuje z notranjim šepetom, | globoko | iz podzavesti. ONA: Nihče ne bo nikoli | A |
Odide. VEHOVEC gre preko izbe: | Globoko | je slutil!-Francka! - | A |
kratek odmor; Komar odpre duri nastežaj in se | globoko | pokloni ŽUPNIK: Hvaljen bodi Jezus Kristus | A |
grožnjo, temveč z bratsko besedo! - Gospod Jerman, | globoko | smo vsi užaljeni zaradi vas in vašega nehanja | A |
besed. Célo znanost so napravili iz te plahte - | globoko | in obširno znanost, ki je nam preprostim ljudem | A |
križajo temni, nizki hodniki na vse strani; | globoko | v koridorju visi ob zidu svetilka in sveti komaj | A |
senčnikom, nerodno zlepljenim iz sivega papirja; | globoko | je sklonjen nad knjigo, glavo naslanja ob levo | A |
na hodnik; vrata so odprta; on stojí sklonjen | globoko | v hodniku in posluša. POLJANEC skoro sovražno | A |
povedal, da bi se spalo najlažje tam doli, - | globoko | doli med skalami, na mehkem mahu, na dnu vode | A |
ječe! In nikoli ni bilo to hrepenenje tako | globoko | in tako bolesti polno, kakor je zdaj, ob teh | A |
bolj jasno nego v ogledalu; kakor da bi bil | globoko | doli na dnu nekdo drugi, ki mi gleda v obraz | A |
govorite mi kakor iz daljave - kakor da ležim | globoko | v zemlji in vi stojite ob gomili in šepečete | A |
šepa, kakor tradicija priča; dolg je in suh, | globoko | do beder mu padajo škrici.Njegov obraz, koščen | A |
znamenite in zaslužne rodoljube! ZLODEJ se | globoko | prikloni. DACAR: Ampak šepa! | A |
so bile gole; tudi vrat je bil gol; ves vrat, | globoko; | roke do ramen, visoko; in ves vrat... res... hm | A |
Še dolga je vrsta! ŽUPAN zavzdihne | globoko, | potegne iz suknje: Še to, pa nič več! PETER | A |
veliko glórijo mimo vsega špalirja, ki stoji | globoko | priklonjen; ko se vrneta do srede dvorane, postaneta | A |
učitelj Šviligoj! . / . / stran 110 . / | Globoko | sem čutil v srcu, da sva si navsezadnje ljubezniva | A |
ta očitanja, zató nisem iznenaden, čeravno me | globoko | žalijo.Vi me imate na sumu, da spodkopujem na | A |
ne razumeš me ... STRNÉN: Jaz čutim s teboj | globoko | in odkrito, - ali čemú bi ti prigovarjal polblaznemu | A |
mogla. A zdaj je posijalo sonce ... na moj obraz ... | globoko | v krí, do srcá ... Bojim se, da me sreča ne onesvesti | A |
Ali se ti ní zdelo, kakor bi bila zakopana | globoko | v prepadu, opolzlem in gnusnem, - nad teboj | A |
slike ... to so tvoji stari znanci, vtisnjeni | globoko | v tvoje srce, četudi tega ne veš; - in danes | A |
gospodovalen politik in drugega nič. VRANČIČ: Kakó | globoko | se motite; on je najidealnejši človek, najbolj | A |
napake. Tega pa Delak ne bo storil, ker stoji še | globoko | pod Mlakarjem s svojim hinavskim značajem in | A |
VRANČIČ: Nič drugega, - če tičí bolezen res takó | globoko | ... Mlakar je eden tistih ljudi, ki živé o nepravem | A |
zanimivo novico, ki ga bo pretresla najbrže bolj | globoko, | kot njegova zmaga ... Videla sem Pavlo. | A |
pri sovražniku na gostbi in nenadoma me nekdo | globoko | rani; tudi jaz ga ranim; in za obedve rani iščem | A |
tam doli, zdi se mi, kakor da ležal mrtev bi | globoko | v grobu.Oko me vara, ali pa si bled. | A |
se čuti srečnega, da vam more izraziti svojo | globoko | zahvalo, svojo neomejeno vdanost, čuti se srečnega | A |
razumeti ... S spremenjenim glasom, nasloni se | globoko | na zofo.Oprostite, da vas dolgočasim; govoriva | A |
visoko, visoko, zmerom višje; vsi drugi so bili | globoko | pod mano; tisoč glav, same svetle plešaste glave | A |
V rokah nese veliko košaro. | Globoko | se odsope): O, jehata.Kako se mora človek že | A |
lepih, mladih dni! Kako izrazil čustvo bi | globoko, | ki v srcu mojem razigrava zdaj, odkar je roko | A |
lice gledal zavzet; potem pa si vzdihnil tiho, | globoko: | Moj sin, moj sin, oh kaj je ta svet! In jaz | A |
kaj lice njegovo izreka, ne sodi! Srce je | globoko | zakrito; ne čuješ njegovega jeka, ne sodi! | A |
njegovega jeka, ne sodi! Prenagljena glasna beseda | globoko | mu rano zaseka, ne sodi! In ko izrečena je sodba | A |
spoznanja ranega odsev razumu mojemu tako prejasno: | Globoko | sta različna ti in svet. V življenja službo | A |
/ Neumni kes V življenju uro marsiktero | globoko | sem se pokesal, da sem visokim svojim upom tako | A |
bolan in temnega čakal pogreba, a preje še čakal | globoko | željan preroškega angela z neba. In kadar se | A |
sem izrekel. ah, ne sluteč, da govor moj tako | globoko | te bo spekel. A bridko čutim zdaj trpeč, odkar | A |
sovražnim mojim krogom! Ko videla bi v dušo mi | globoko, | sodila bi drugače. Zbogom! | A |
vrata železna, zaneti potem si luč. »Le pojdi v | globoko | podzemlje za mano; Tam doli ti bode marsikaj | A |
19. Otrok v meni se ziblje skozi meglice nad | globoko | vodo 20. Ob sotočju reke čakam | A |
brez nehanja se skrivajo, ne počivajo; se v | globoko | morje prelivajo, noter v črno mórje kesanja | A |
Srce mi je morjá širina mirna in duša je morjá | globoko | dno, skoz steklo vanj ne seže ti oko, celo gladina | A |
II A tu ni govora o koncu, ni... | Globoko | brezno zije pred menoj in liro mojo, ki na dnu | A |
poglej, moja ljubica krasna, v mojega srca | globoko | morjé, kdo tam caruje in kdo tam žari? Nisi | A |
srce, popoludne delujta, Bog visoko, znanost je | globoko, | a brez volje ti ni bolje niti v duši ni v obrazu | A |
zala! pripravljen na raj!” To reče in se ji | globoko | prikloni, sladkó mu nasmeja se Uršika zala: | A |
stváril. Pel je v sužnosti železni Jeremíj žalost | globoko; | pesem svojo je visoko Salomon pel od ljubezni | A |
nasproti življenja gnus, nadlog in stisk nemalo, | globoko | brezno brez vse rešne póti. Hrast, ki vihar | A |
kot da dolžíl bi tebe. OJ SNEG, ZAKAJ | GLOBOKO | Oj sneg, zakaj globoko zapadel si nocoj | A |
OJ SNEG, ZAKAJ GLOBOKO Oj sneg, zakaj | globoko | zapadel si nocoj, da k ljubici prelepi | A |
POTPI SE Potópi, ljubezen, potópi se | globoko | v temno morjé; oj veter, odnesi jo daleč | A |
do vsega svetá, to peče tiho a grozno | globoko | na dnu srcá. ČE OŽIV V SPOMINU | A |
tjà želí si moje srce s svojo žalostjo | globoko, | s to ljubeznijo breznadno. Tja, kjer od | A |
ozadja tenke, plave žile. Lasje so ji padali | globoko | čez senca in se leno igrali po ramah in lahtéh | A |
belimi oblaki, nad šumečimi gozdovi ... in tam | globoko | doli se klanjajo lilije, in rože trepečejo v | A |
so rosile mi obraz v nekdanjih dneh -- | globoko | v grob polaga jih nebeški tvoj nasmeh. | A |
le eno željó: nazaj jo zabodi puščico | globoko | v to srce bolnó!“ NJENA PISMA | A |
zabodel v svoje srce, tako silovito, precizno, | globoko, | da je krvavelo vse do tega poslednjega dne | A |
Jesenska trudna ovenelost, tišina logov in dobrav ‒ | globoko | v duši osamelost, zvonjenje tožno iz daljav | A |
sonce žolto rdi ... Ah, to je čas žita zrelega, | globoko | v pas požoltelega, ko do noči nam sonce gori | A |
polje široko, pa začrtajo se brazde v lice mi | globoko. | .. A jaz sejem, orjem, žanjem v bogu dopadljivem | A |
polje široko, pa začrtajo se brazde v lice mi | globoko | ... A jaz sejem, orjem, žanjem v bogu dopadljivem | A |
105 JEŽE | Globoko | v severozahod odprta klic in barva rahlega prostora | A |
vase, v svojo polnost in sredobežnost, nekam | globoko | v bit, v resnico in spoznanje, ter vzpostaviti | A |
naprej. Najin duel se je potegnil pozno v noč, | globoko | v elektronske zvarke.Nekam pod odejo vsakdanjosti | A |
med sabo mi junaka, odkrijem se, priklonim mu | globoko. | Pokažite med sabo mi ‒ Deáka ‒ oh, radosten | A |
. / . / stran 24 . / Žalost in skerbi! v | globoko | Potopite se vodó; Ti pa, dèkle černoóko! Belo | A |
stran 44 . / Preteklih časov bridki spomin V | globoko | morjé vtopiva vesela; Življenje novó brez rev | A |
visoko; mesec gleda na vodico, na prostrano in | globoko. | Nad vodico, nad prostrano, drobne zvezdice migljajo | A |
‒ Morje pa | globoko | je, morje pa široko je dneve tri in tri noči | A |
Glasu prisluškujem, ne besedam: ne v oči, | globoko | v dušo gledam. Misli v lepo vrsto uredim, v | A |
skril oči in obraz, ko duše in srca spoznal bi | globoko | do dna kakor jaz! 24. september Kot jaz si sanjal | A |
tuj mi odseval iz vode je obraz sebi v oči sem | globoko | zazrla vselej spreletel me strah je in mraz | A |
obrisi. V tebi spi srebrna pesem mi pa gremo na | globoko | - resni smo in nekaj vemo! Virčku vztrepetajo | A |
zemljico kraško kmet orje, nikoli ne vé, kaj skriva | globoko | pod sabo mu skalnata njiva; ne čuti drhtenja | A |
mraka iskale so dobrih sokov korenine, zarile | globoko | se v trde pečine. In veje široke v nebo so kipele | A |
\/ Daleč nekje se valovje izlije trudno v | globoko | naročje morja mirno bo tvoje srce, ko izpije | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |