nova beseda iz Slovenije

globoko (901-1.000)


ne žalosti ... Vsa groza je v skrivnosti, to si      globoko      premislil, dobro uganil... Trpljenje ni v udarcih  A
blaznice!“ Edvard je gledal mirno s temnimi,      globoko      udrtimi očmi, kakor da bi videl zanimiv prizor  A
To je bil moj brat Francelj. Z      globoko      udrtimi, temnimi očmi je gledal naravnost name  A
noč bo zdaj ob žarnem poldnevu.“ Zasopel je      globoko.     Tam jo je videl, pred široko odprtimi, zameglelimi  A
nizki, očrneli izbi je sedel na klopi starec,      globoko      sključen, molek v sklenjenih rokah.Obraz je  A
roke je uprl ob kolena, glava mu je klonila      globoko      in mrzel pot mu je prilil na čelo.Lačen je bil  A
na klop in zlezel počasi na peč; vzdihnil je      globoko      in se je pokrižal. ”Kaj že spiš?“ je vprašala  A
Pojdi, Šimen!“ Hlapec je zavzdihnil      globoko      in se je vzdignil. ”Nočem, da bi si nakopal  A
pa je bil že truden; hrbet se mu je krivil      globoko      in vroče mu je bilo.Snežinke so mu padale na  A
hoje se je usula nanj pest snega in Šimen se je      globoko      oddahnil.Gozd se je vzdignil pred njim; začutil  A
Reci mu; pa lahko noč!“      Globoko      sključen, bolj truden nego spočit, se je vračal  A
kaplja krvi v lica; ta lica, vsa splahnela,      globoko      upala, ki je teklo po njih toliko solza, so  A
bil skrit do ust v rdečo ruto, klobuk je visel      globoko      na oči.Držal se je sključen, roke je tiščal  A
truden je bil nego poprej. Hrbet mu je klonil      globoko      in mukoma je vzdigal noge.Težki spomini so legli  A
so bile!“ je pomislil popotnik in je vzdihnil      globoko,      da bi odvalil strah od srca. ”Truden sem bil  A
in je stopal kakor prej z drobnimi koraki in      globoko      upognjen. Gozd je bil zmerom enako daleč pred  A
moja mati.“ . / . / stran 246 . / Popotnik je      globoko      vzdihnil. ”Sladko je počivati na pernicah  A
napotil s težkim bremenom dalje, naporno sopeč in      globoko      sključen. ”Tja je treba, da ga ponesem, kamor  A
vzbočene trepalnice, kakor dve veliki sivi krogli,      globoko      zakopani v izsesane jame.Prsti pa so se še vedno  A
sta vlekla počasi in s težavo, kolesa so se      globoko      udirala v blato, voz se je zibal kakor jadrnica  A
”Kdaj?“ Sklonil se je      globoko      k meni ter mi je s čudnim, grgrajočim glasom  A
Potegnil je močno iz pipe, da so se mu lica      globoko      udrla; ali pipa je zamolklo zažužljala v cevi  A
Žena je odšumela. On se je naslonil      globoko      v naslanjač in se je prijetno nasmehnil:   A
telesa je ostal samó še okostnik, moje očí ležé      globoko      v temnih jamah, moja lica so ohlapna in upala  A
ženska in dremala. Naočniki so ji zdrsnili      globoko      na nos in ruta ji je padla čez čelo.V roki je  A
kožo na ostrih, izbočenih kosteh. Lica so bila      globoko      vdrta in ustna tenka in brezbarvna ... Zunaj  A
... . / . / stran 196 . / Kakor sem rekel --      globoko      sem užaljen, da nimam nikakega opravka z rubrikami  A
Zaletelo se ji je in kapuca ji je zdrknila precej      globoko      na čelo. ”Uničimo jih, s kožo in kostmi!  A
bratje moji, ne bili bi mi danes, kjer smo, tako      globoko      v luži.In Kajn bi ne bil ubijal in Sodoma bi  A
tisočletje - večnost je bila! Trepetaje sem občutil      globoko      v duše dno, v radosti in grozi, da živim na  A
pred seboj tisti rdeči zvezek, klonila je glavo      globoko,      tako da je bil obžarjen ves blagi obraz. Brala  A
naslanjal na dežnik. Njegov obraz je izražal      globoko      žalost; brki so se mu ščetinili, stresel se  A
vsa plaha, kakor da je bila ponevedoma izdala      globoko      skrivnost. ”Da je jokal?“   A
Prijela me je za roko in šel sem z njo v dolino.      Globoko      sem šel, prav v temni mrak vrtov in gajev.Tam  A
hišo se je spustila od neba silna senca, noge      globoko      v cestnem prahu in mraku, temno glavo v ugašajoči  A
toda bil je mrtev, mrtev; njene oči so gledale      globoko      in tiho, toda bile so mrtve, mrtve.In ko sem  A
senca na sive, neprijazne predmestne hiše.      Globoko      je klonil Štefan glavo, klonil je suhi život  A
je ostala resna in žalostna poslednja misel.      Globoko      vdrte so bile oči, na belih licih so ležale  A
ali ne; ko vidi, da se je zatopil Vrtalka v      globoko      premišljevanje, prične davkar vnovič: ”Meni  A
kegljišče; Korun vstane in odide, nakar se Mavricij      globoko      oddahne in prične s svojim enakomernim, mrtvaškim  A
zida, so ga položili v rakev ter ga zagrebli      globoko      v zemljo.Ali mrtev ni, ta otrok, ki se je obesil  A
zableščala reka med črnimi holmi, zasvetila se je      globoko      v dolini majhna vas v zaspani mesečni luči,  A
melanholične ljubavne pesmi. Ovladalo me je      globoko      domotožje in sanjal sem vso noč o tihi, idilični  A
saj je prazna!“ Ko je sedel za mizo, glavo      globoko      sklonjeno, ob dlani oprto, oči zamišljene, napol  A
Milana. Zaljubljena pa je bila zmerom resnično,      globoko      in prisrčno, ali tako hitro po vrsti, da je  A
njenih solznih očeh. Nenadoma je nagnila glavo      globoko      do mize in je skrila lica v dlani. ”Boli  A
ustnice in so se smehljale. Slišal sem njeno      globoko,      težko dihanje in slišal bi bil, če bi šepetala  A
skoraj olje v svetilki. On se vzdigne, pokloni se      globoko      in poljubi slonokoščeno ročico.Gre s tihimi  A
bile tesno sklenjene, zatisnjene oči so ležale      globoko      v suhem obrazu.Okoli odra so stali ljudje, toda  A
svitu; mokre oči so se razširile in gledale      globoko      in zamišljeno tja daleč ... daleč ... tja za onimi  A
Kaj? Vi sami ste potisnili narod tako      globoko,      da je v mlaki že do vratu; sami ste se trudili  A
nesnažnega, če ga je pogledal. Oči so ležale      globoko      v tolšči in so švigale neprestano na desno,  A
tistih ljudi, ali časih so se mi zasmilili      globoko      v srce. Tisti adjunkt in notar, vsi, ki se niso  A
udrte; roke gole do ramen, gol tudi dolgi vrat      globoko      do koščenih, napudranih prs; in obedve v zelo  A
Saj je tukaj ... življenje!“      Globoko      se je sklonil in mi je poljubljal roke in čutila  A
stal adjunkt, nasmehnil se je čudno in se je      globoko      odkril.Ozrla sem se v stran, v lica pa mi je  A
Molčala sva. Nato pa se je nenadoma sklonil      globoko,      prijel se je z obema rokama za lase, in je zajokal  A
gozdom. . / . / stran 58 . / Oddehnila sem se      globoko,      ali tisto noč niso bile lepe moje sanje.Ne tisto  A
je gledal v dolino. Sonce se je nagibalo že      globoko      na večer, toda vsa ravan je plamtela v živi  A
O gospa, ali je še kje drugod tako prisrčno,      globoko      sovraštvo med umetniki in občinstvom?“ Ko  A
kolena v blatni sneg. Tedaj mu prešine srce      globoko      domotožje. O, da bi bil že konec nemirnega romanja  A
povzdigne in ga napravi plemenitega. Zdaj šele vem,      globoko      v srcu čutim, zakaj je posvečeno zakonsko življenje  A
pozvonilo. Šla sem mu odpirat; poklonil se je      globoko,      dal mi je roko zelo dostojanstveno; dišal je  A
spustile na kolena in glava se je naslonila      globoko      na zofo.Zaspal je s polodprtimi očmi in z odprtimi  A
iz vodnjaka. Stopal je v kolobarju, glavo      globoko      povešeno, ozrl se ni nikamor, nikoli ni ustavil  A
ali če je tá tvoj žlahtni delež sto klafter      globoko      pod zemljo, ga izkopljem s svojimi rokami, ga  A
na srce kakor težka noč. Zato ker je gledala      globoko      s svojimi očmi, izkušenimi v ljubezni in trpljenju  A
izpregledal. Mati je sedela na pragu pred durmi;      globoko      sključena je bila, roke so se oklepale kolen  A
velik kamen. Zibka se je zamajala, topila se je      globoko      in zmerom globlje v brezna in mrakove. ”Prizanes  A
v pamet. Ali videl je, kako se je bil Julče      globoko      nagnil izza mize ter se zagledal vanj z radovednim  A
hodijo v gozd po drva; zakolobaril je, povesil se      globoko      do mize; to je bila senca županje same.Njena  A
Možu tvojemu, ki je šel po svetu!“ Mati je      globoko      nagnila glavo in ni odgovorila besede. X  A
greha, njegovo kesanje pa ni hotelo biti ne      globoko,      ne resnično; besede so bile na ustnicah, srce  A
pred svojim stolom; svetilka na mizi je bila      globoko      privita, v izbi je bil zatohel polumrak.Gospodinja  A
že s polnim požirkom užival. Glava je bila      globoko      sklonjena, lica so mu žarela, oči so bile zatisnjene  A
preveč svetlo gleda; ali klone glavo preveč      globoko,      strmí pod ruše v take modrosti, ki niso zanj  A
spustila v temno vežo, kakor da bi utonila v      globoko      brezno. Oblil ga je pot po licih in po životu  A
ženska. Imela je gole, mesnate roke; gol vrat      globoko      do nesramnih prsi; rdeče, nabrekle ustnice so  A
golimi očmi. Pomencàl je z rokami, priklonil se      globoko      ter pozdravil Lenarta za gospoda. ”Kaj ukažete  A
Lenart je pokleknil k zidu, nagnil je glavo      globoko      in je poskusil, da bi zares molil, da bi zares  A
dvorišče. Zlezel je na gnojni kup, nagnil se      globoko      in pogledal v sod.Zmerom bolj natanko je razločil  A
naklonjenosti ...“ Župan se je oddahnil takó      globoko,      da sta ga gospod sodnik in gospod predsednik  A
visoko čelo in iz tega vzroka potiska cilinder      globoko      na tilnik ...Kakor se spominjam, sem že prej mimogrede  A
dvakrat, trikrat krog sebe, prijel se za čelo ter      globoko      vzdihnil. ”Kaj je bilo to?  A
sem se tesno v svojo suknjo in potisnil klobuk      globoko      na oči. Zaželelo se mi je s čudovitim hrepenenje  A
travo in sva gledala na mesto, ki je ležalo      globoko      spodaj v prahu in črni megli. ”Tukaj bi si  A
se je vilo mlado belo telo. Sklonil se je      globoko      in je zgrabil s skrčenimi prsti, z obema rokama  A
prsti, skrivljeni kakor kremplji, so se zasajali      globoko      v mehki beli klobčič. Postal je, sklonil  A
mehki beli klobčič. Postal je, sklonil se je      globoko,      z obrazom čisto k drobni okrogli glavi in je  A
ni genilo v vsej prostrani tišini, je začul      globoko,      zamolklo hropenje in je vztrepetal; spoznal  A
bila že tudi zloba - odpirale so se durce tam -      globoko      v srcu in na pragu je čepela čudna žival in  A
misli starca... . / . / stran 155 . / Stal je      globoko      pod klancem, legel bi in se sključil in zatisnil  A
nima obleke,; stoji pred ognjiščem, naočnike      globoko      na nosu, v rokah molitvenik.In izza naočnikov  A
morete misliti, da bi raztrgani čevlji tako      globoko      žalostili umetnika, da bi ne napisal tragedije  A
strmel in molčal. Jernej je upognil hrbet      globoko,      nagubančil je čelo in je položil kazalec na  A
širil polje, senožet in gozd visoko v hrib,      globoko      v dolino?On ali jaz?   A
poskakovati, kozolcev preobračati!« In ko je stal      globoko      upognjen in je pobiral klobuk, se je nenadoma  A
pred razpelo in se je pokrižal in se sklonil      globoko,      tako da je čelo naslonil na blazino.   A
Jernej in je gledal na suhljatega služabnika      globoko      dol, dolg do stropa, kakor je bil. »Nikogar  A
z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro      globoko      - kako naj ga izkopljem? Kako naj ga povežem  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA