draga (7.271)

veder letnih. . / . / stran 75 . / Tako, obema,	draga	moja, hvala!Posvetna oblast je brez soglasja	A
Molči ti, kraljica. FRIDERIK Ne boj se,	draga	moja, presliši podlosti, moj meč ti je zaščita	A
Herman in kraljica Barbara. HERMAN Ne toži,	draga	moja hčerka.Omamil te je naš čisti gorski zrak	A
Oprostite. Izgubil sem v temi ... pipo ... je zelo	draga.	Tišina.	A
Sape mi zmanjkuje, tako sem hitel, da pozdravim	draga	prijatelja.Kaj je v Ljubljani novega?	A
LEŠNIK Ampak snubitev, gospoda moja, je	draga	stvar.Če bi dobil še par tisoč kron, bi se posla	A
dalje Tereza s svojim nočnim glasom. TEREZA:	Draga	Tereza ... (in naslednje pojasnilo v spremenjenem	A
pismo. MARTIN (astmatičen starejši glas):	Draga	Tereza, kakor Ti dobro veš, sem se skoraj že	A
napreduje iz dneva v dan ... Prisrčen pozdrav Tebi,	draga	moja Terezika, in tudi Tvojemu možu, čeprav	A
ONA: Ampak pokrov ne paše na ponev! ...	Draga	roba, kaj jaz vem, dno iz treh plasti, ali kaj	A
ONA: Pa kako krasna je danes! Ta je bila	draga,	ampak jo bom negovala, da bo dolgo lepa ...	A
Prijatelj, duša blaga, usmiljena - MIRANDA: Duša	draga	- VEHOVEC Bekšu in Mirandi: Jokava pijanost	A
gre k pisalni mizi, vzame v roko papir; tiho:	Draga	moja, od srca pozdravljena ...To si ti, pozdrav	A
naslonjen ob drevo in si želi, da bila bi mu	draga	zrel sad, ki bi mu padel v naročáj.No, lahko	A
povedati kdo sem; - ime je moje tvoj sovražnik, o	draga!	in zató ga sam sovražim; raztrgal bi ga, da	A
nisi Romeo in Montaguejev? ROMEO Nobeno,	draga,	če ti ni pogodi. JULIJA Kakó si prišel	A
samo, kako je sladka bližina tvoja. ROMEO	Draga,	da za zmirom pozabim, da je kje drugje moj dom	A
Dobro torej, pride! ROMEO Ti,	draga	žena, čakaj tam za kloštrom; moj sluga ti prinese	A
- Stojte, še nekaj! ROMEO Kaj želiš,	draga	žena? DOJKA Ali molči Vaš sluga? saj veste	A
O mož moj! O poglejte, še teče	draga	kri!- Pri časti tvoji in milosti, o knez, operi	A
ROMEO zunaj Zbogom! Nobene prilike, o	draga,	ne zamudím, da pošljem ti pozdrav. JULIJA	A
si bled. ROMEO Tako te vidim tudi jaz, o	draga!	Bol nama pije kri.	A
Oprosti mi! - O	draga	Julija, zakaj si tako lepa?Kaj naj mislim, da	A
Tugomer naj ide, ti ne. NEKLON Pusti me, duša	draga,	da idem za Tugomerom. Ali spremi me malo, hočeš	A
gospodi, ki te tam obiskuje? FRIDRIH Ali,	draga	moja, saj sem ti povedal, da je potreba, da	A
Lahko bi bilo huje.	Draga	Ančka, le nikar ne jokaj!(Pogladi jo po laseh	A
Ali ste mnogo prodali? Torbarček. Nič,	draga	moja, nič.Vina mi prinesi.	A
naj te pustim?! Ko te imam tako rad, Ančka,	draga	Ančka, ti si moje dekle!(Poljublja jo.)	A
zapréti, Da jesti bodo mogli in se greti ... Ej,	draga	peč, preljuba ti toplota, Tu godci godejo okróg	A
pravdo naj imá neplemič? Mi vsi vemo to, gospôda	draga:	Človek pravi, to je samo óni, Ki ga díči ‒ grb	A
Ob sestanku (A. U.) O, da si zopet tukaj,	draga	duša, po dolgih letih trudov in skrbi! O, da	A
moško naju veže zdaj! Da le si zopet tukaj,	draga	duša, po kteri hrepenel sem tolikrat! Da le	A
kakor luči soj ljubezen tudi v meni tli do tebe,	draga	porodnica, življenja mladega vodnica, podoba	A
Zbogom! V spominsko knjigo I. Dušica	draga,	kaj je ljubezen? Ali je čednost, ali je strast	A
daj, v sladko suženjstvo jaz grem le tvoje,	draga	moja ljubica, nazaj! Na Krki Tiha in nema	A
in trnkov milijon bi želel, da bi te dobil, o	draga!	Postal sem lahkokril škrjanček, torej čuj me	A
Čuj sanje mi sinočnjega večera: Dva ljuba,	draga	sta umrla. Še edenkrat sta se ozrla na zemljo	A
VI Zato veruj, ni strastno poželenje, o	draga,	ki mi v duši zdaj gori, to je le moje duše hrepenenje	A
radostnim glasom revci ne pojem... To si ti,	draga	moja, storila... Hôja, di, hôja, ljubica moja	A
veséle se klavrno držé. Žaluje vsaka živa stvar,	draga	deklica! ak dálej sonca skriva se luč rumenega	A
prašaj, poj posili, pisarjam proza bo, in pesem	draga.	Češ biti v kranjskih klasikov števili, debelo	A
ljubiti te; odgovora ne zvem. Od déleč gledaš,	draga!	me prijazno; prevzetno vihaš nos, ko mimo grem	A
de jo ljubim. Ve že roža, ki pri poti, koder	draga	hodi, rase, ve že, ki nad pótjo leta tica, de	A
vedet′ in kar slišati od mene, in verjeti noče	draga	mi devica, de jo ljubim. 4 Draga! vem, kako	A
verjeti noče draga mi devica, de jo ljubim. 4	Draga!	vem, kako pri tebi me opravljajo ženice, právjo	A
uzdígnile temníce. 5 Med otróci si igrala,	draga!	lani ‒ čas hiti; letos že unemaš srca po Ljubljani	A
de jih je vdihnil zlódi. Jaz pa tebi sami,	draga!	želel sem dopasti, drugih nisem prašal, kaj	A
azuri kraljuje mir, potihne šum viharja ‒ tak,	draga	deklica! zvezd tvojih čakam, takó in bolj še	A
ga; moje ga premaga: nazadnje omečí se tvoja	draga,	ti vsak dan okno celice odpéra. Od zóra srečen	A
144 . / Sonetje nesreče O Vrba! srečna,	draga	vas domača O Vrba! srečna, draga vas domača	A
Vrba! srečna, draga vas domača O Vrba! srečna,	draga	vas domača, kjer hiša mojega stoji očeta; de	A
dokler njih kdo sope, ki jim bila je vera čez vse	draga.	Ko zor zasije na mrličov trope, ležé, k′ ob	A
kod narvárniši se pot pokaže, tje, kjer zdaj	draga	deklica prebiva? Pri slapi čakal jutro bo Savice	A
dvóri.” Črtomir “Kak bom povrnil, Bogomila	draga!	ljubezen, skrb, kar si trpela zame? V veselji	A
poje, sreči naj naznanja smrt. Ali srce,	draga	mati peti neče mi takó. Svetu hotel sem	A
ní toliko več mi do vína; pri tebi le,	draga,	veselje dobím, ti moja si knjíga jedína	A
vès odúren, in še slabše je na tújem.	Draga	več ne mísli náme, stára majka čudno gléda	A
gledaš, ko te spet pozdravljam. Oh, in ti si,	draga	še krasnejša, in ljubezen moja še gorkejša	A
njega meč bi moj izročil ... Reci, da se motim,	draga	moja, naj osreči me ljubezen tvoja ...“	A
temán, kaj dragi Flavij si bolán?“ ”Res,	draga,	sem hudó bolán, mordà je blizu smrtni dan	A
naju se pričnè življenje.“ ”Rad bi vstregel,	draga,	tvoji želji, ali srce se bojí mi vedno,	A
roko mi ovije: . / . / stran 197 . / ‚Več te,	draga,	moje srce noče, bratje, vzemi si jo, kdor	A
smrtnobled obràz ...?“ ”Kaj me ne poznaš več	draga	ljubček tvoj sem jaz.“ ”Romal sem tri	A
jad je moj, - tvojega ne morem zreti -	draga,	Bog s tebój!“ Tiho, kakor sen izgine	A
zamàn te ljubil kaj za to! Morda čutiš,	draga,	morda čutiš, da bi ljubil drug te bolj gorkó	A
hrib in dol in vso zemljó; o poglej, kaj	draga	dela, dahni meni na uhó! Če po meni	A
večer vseh dníj samó - poljùb sladak. O	DRAGA	MOJA ... O draga moja, kot nikdár, takó	A
O DRAGA MOJA ... O	draga	moja, kot nikdár, takó srcé ljubeče moje	A
ne ljubil več bi te srčnó. Povej, povej o	draga	mi kedaj na vzhod vrnilo se je solnce v zori	A
neznani obledèl sem jaz ... Kolikrat si čula,	draga,	da zaté gorím; ti pa hočeš, da te ljubim	A
/ . / stran 210 . / KO V TESNEM OBJEMU, O	DRAGA	Ko v tesnem objemu, o draga, utihnejo	A
TESNEM OBJEMU, O DRAGA Ko v tesnem objemu, o	draga,	utihnejo moje željé; naenkrat mi žalostna	A
hrepenim, in na krilih sladke nade k tebi,	draga,	pohitím. ZAKAJ JE TVOJE LICE	A
uporni moj, zakaj s telesom, z duhom, o	draga,	ves sem tvoj. SINOČI SANJAL SEM O TEBI	A
njegov vladar, zakaj naj li srcé trpí, o	draga,	saj moj svet si ti. KO S TVOJO SE LEPOTO	A
PRELEPO PESEM Zložil bi prelepo pesem	draga,	o čarôbi tvoji, o velíkem mojem jadu in	A
srce mu še bolj zbolí ... LE ENKRuT SEM VIDEL,	DRAGA	Le enkràt sem videl, draga lice tvoje	A
ENKRuT SEM VIDEL, DRAGA Le enkràt sem videl,	draga	lice tvoje, le enkràt; le enkràt je bilo	A
Kako brez Tebe mi življenje gine! Več kruto,	draga,	mi srca ne môri: Govori, draga moja, o govôri	A
Več kruto, draga, mi srca ne môri: Govori,	draga	moja, o govôri!...	A
tem svetu brez ljubezni, brez srcá ... Ko ti, o	draga,	né bi me ljubila obup temán objèl bi mi duhá	A
spala, je moja roka že pisala. Zatorej,	draga	Nina, pošlji hitro liter vina! PRIŠEL	A
si zadnjikrat pri nas ...“ ”To ni nič čudno,	draga	moja: takó hudó je zunaj mraz - tako	A
polumraku sva sedela. ”Ne poljubljaj me več,	draga,	več ne reci, da me ljubiš - s svojo strastjo	A
naokoli; pismo pa je pisal on. ‚Ni mogoče,	draga	moja, ni mogoče; ah, verjemi, da sem jokal	A
verjemi, da sem jokal kakor dete, ali	draga	- ni mogoče. Res bi rad pohitel k tebi	A
tegà za zl� ne vzameš - mislim, da bi tebe,	draga,	jaz osrečiti ne mogel. Pač te ljubim kakor	A
si zadnjikrat pri nas ...“ ”To ni nič čudno,	draga	moja: takó hudó je zunaj mraz -- Takó	A
zarudèl je njen obràz, v tlà je zrla moja	draga,	v stran sem se obrnil jaz. Ljubica	A
naokoli; pismo pa je pisal on. ‚Ni mogoče,	draga	moja, ni mogoče ... Ah, verjemi, da sem	A
verjemi, da sem jokal kakor dete, -- -- ali	draga,	-- ni mogoče. Res bi rad pohitel k tebi	A
za zl� ne vzameš, -- mislim, da bi tebe,	draga,	jaz osrečiti ne mogel. Pač te ljubim	A
tvoji verjamem iz vse duše jaz. A ti, o	draga,	poznáti nečeš mi srcá ... Kakó‐li srečna	A
to bilo bi preveč hudó! O kaj ne vidiš,	draga,	kakó mi jad srcé morí, in s srečo le edíno	A
da brez tebe mi živeti, da brez tebe,	draga	Franja, more moje srce peti ...? KAJ SE	A
...? . / . / stran 106 . / KAJ SE SPOM�NJAŠ,	DRAGA?	Kaj se spomínjaš, draga?	A
KAJ SE SPOM�NJAŠ, DRAGA? Kaj se spomínjaš,	draga?	Nekdàj objel sem te tesnó, poljubil te	A
POVEDALI Oj kaj so mi povedali o tebi,	draga	moja. Da ne dadó ves božji dan častilci	A
in celó po cerkvah svetih: morda moli	draga.	Truden gledam v okna njena, če prikaže	A
Zdravstvuj, Marija!	Draga	varna ljubezen mi in pot in draga mraz mi, noč	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani