draga (201-300)

izziva cestnih nemirov, ko je sobna oprava tako	draga,	moja rebra pa tudi niso mačje solze! In pravi	A
tudi prodam. Za hrano bom jaz skrbel, ne bo	draga,	le vzemite ga.Precej grem po ptičnik.«	A
veselila in se jih bala. . / . / stran 93 . / V	Draga	žena! Najprej te lepo pozdravljam, tebe in otroke	A
je, kar počno trgovci z moko! Kot žafran je	draga.	« »Vsi so oderuhi!	A
Cirilo vprašaj! Stvar je	draga,	zelo draga, toda za Epafrodita je to smet, ki	A
Cirilo vprašaj! Stvar je draga, zelo	draga,	toda za Epafrodita je to smet, ki jo vrže v	A
napojil Joka s konjakom in nič se mu ni smilila	draga	pijača.Mešetar se je pa opogumil ob pijači in	A
O, jaz sem naglo uganila!« »Poglej,	draga	moja, to je najboljši dokaz, da nisi več mirna	A
bi bila skupaj z njim, in kje drugje ...' Duša	draga,	koliko vsega se boš morala še naučiti! 'Ko bi	A
oguljeno, zapacano obleko, ki je morala biti nekdaj	draga	in lepa.Robček v žepku.	A
me je vzgojil za poštenega človeka. Zato pa,	draga	gospoda, kar tiho!Dobro poznam dejavnost teh	A
dolgo čakala in ko sta točno vedela, kako sta si	draga...	Pričela sta se razgovarjati.	A
nikoli ni bil prišel v podobi praseta!“ ”Ali bo	draga	tista kapelica?“ je vprašal oprezno kakor se	A
se je spodobilo za tako vprašanje. ”Kaj bo	draga?	Tristo goldinarjev komaj - saj je napol lesena	A
papir ter zapisal z majhnimi, okroglimi črkami: ”	draga	moja Stanka!“ ali ”dražestni moj angel!“ ali	A
ne veš ničesar novega povedati? Zmerom ta ‚	draga	moja!‘ - 𠆭raga moja!‘Piši vendar časih kako	A
novega povedati? Zmerom ta 𠆭raga moja!‘ - ‚	draga	moja!‘Piši vendar časih kako drugače!“	A
in se opravičeval. ”Prosim te, oprosti mi,	draga	moja Stanka ...Ravno sem sedel k mizi, da ti pišem	A
in ga je skrbljivo potehtal v roki. Drva so	draga	in zima je dolga.Spustil je poleno na tla in	A
in poslušal živo zgodbo, ki mi je bila zmerom	draga	in zmerom strašna. Sredi med zagorelimi, kričečim	A
je strašno, to je krivično!“ ”O čem govoriš,	draga	moja?“ ”Ne vem, ali vam smem povedati, -	A
-- ”Niso	draga,	in, resnično, o mati, lepa jajca so, tako prikladna	A
”O! Kaj mi nisi pisal:	Draga	Judit?Od srca ljubljena?	A
pustiti osebe pri miru. To pa je sitno opravilo,	draga	moja Judit!Naravnost se človek ne zameri, toda	A
najhujše: da se mu bo godilo slabo na tem svetu ...	Draga	Judit, jaz sem pa takih misli, da naj me reformatorstvo	A
solzami v očeh, zato ker se tako spodobi. ”	Draga	Judit!Ne misli nikar, da sem se oddahnil, ker	A
če pomislim na svojo dolgočasno izbo ... Daj,	draga,	pokaži mi še otroka!“ Že je izginila rdečica	A
črno, bolest se vije trudna v prahu, nikomur	draga,	od nikogar pomilovana, duší se in umira v samoti	A
kako se je to vršilo... Sinoči ob tem času,	draga	moja, sem slonel ob svojem oknu... hm... da...Torej	A
besedo, na primer: Rad te imam, zelo te ljubim,	draga	Beti, ampak tako je in tako!- Pa nič!	A
”Nerodnost je velika in razodeti ti moram,	draga	Ofelija, da sem v skrbeh.Tako in tako: sedanjost	A
obupajoč, in bi prosil v svojem srcu: Oprosti,	draga,	koprnel sem, dokoprneti nisem mogel!-“	A
in je zavriskal od radosti in zajokal. ”Ti	draga,	ti moj angel varuh!“ Še tisti večer se je	A
Tole pismo je dobila Marta od Ivanke: ”	Draga	naša Marta, nam se godi slabo.Oče so pijani	A
od svoje sestre Marte: ”-- -- Težko mi je,	draga	moja sestra, ali oprosti mi.Te dni prihajajo	A
tebe; vsa kri mi zalije obraz. Zató te prosim,	draga	Magdalena, ne pridi k meni o tistem času, kakor	A
poceni, reja tistih izsušenih trupelc pa bi bila	draga	in kočljiva stvar. Od začetka bi se morda komu	A
Prišel sem dol k vodi - tam je tiho in prijetno,	draga	- in komaj sem jo ugledal, že mi je ovila roko	A
je capljala za mano - da bi jo ti videla, o	draga,	smejala bi se do solz - in našemil sem jo po	A
tako neumno zaljubljeno - o, da bi jo videla,	draga!	Jaz pa sem se igral z njo in zdaj sem jo sunil	A
tako učeno, da je Metka včasi težko razumela. ”	Draga	Metka!“ je pisal.”Včeraj nisem mogel k plotu	A
in da bi ne jecljal neokretni težki jezik. ”	Draga	Metka, srce moje --“ tako je govoril on --	A
zlate komate, pa bi pretežko nosili. In glej,	draga	Metka, vse to je tudi tvoje, zakaj zaradi tebe	A
črke okrašene s slabo risanimi potočnicami. ”	Draga	Ana!... Iskreno ljubljena Ana! ... Mila moja Anica	A
pokopavajo tvojo mrtvo majko, ali kako pleše	draga	ti deklica na svoji svatbi, ženin pa jo gleda	A
lastni obraz v ogledalu: bližnja in daljna,	draga	in priskutna, vse hkrati.Zabledele rože na stenah	A
Stal je in mraz mu je bilo ... Glej,	draga	-- ti, ki so bile tvoje oči tako prešerne in	A
-- * In ti,	draga,	me vprašaš zdaj, kako se more zgoditi kaj takega	A
bilo človeka, ki bi bil videl njena ušesa? Ej,	draga,	tudi jaz ne vem, zakaj se je to zgodilo.Samo	A
ti moral biti, zakaj prestala boš še mnogo,	draga	moja.Zdaj je tvoje življenje sladko; to je šele	A
povedat, ti lepa, mlada, mojemu srcu nadvse	draga	... nikoli, niti za trenotek te nisem nehal ljubiti	A
... Spomni se,	draga,	na rdeče ciklamne, ki sem te z njimi posul,	A
svet pred mojimi omamljenimi očmi. Spomni se,	draga,	da se nama spet oglasi tista večna, do samih	A
stalo mnogo, zakaj kiparstvo, blagorodje, je	draga	umetnost ...Zadolžil sem se bil tudi zelo, in	A
namenjen za tvoje šolanje, ali, fant, šola je	draga!	Jaz sem hotel, da bi se učil kaj pametnega,	A
po svetu vlačili, ko je pot dolga in vožnja	draga?	“ Biriči ga niso poslušali, temveč so ga zaklenil	A
Ljubi moj, v tem ozidju ne ostanem!« »	Draga,	z mano ne moreš, doli je nevarno,« ji boža lice	A
In preprost. Zlato srce, moja	draga.	Ko sem mu govorila o tebi, je imel solze v očeh	A
rekel? Schade, je rekel, quelle imprudence, moja	draga!	Apropos, skoraj sem pozabila...	A
ste dovolj izobraženi in veste - kajne, moja	draga?	Sami se zavedate?«	A
da se premaguje, da je ne objame in poljubi: »	Draga,	spoštovana!Ne laskam se.	A
Nekje si je bil kupil knjigo o konjih. Nad vse	draga	mu je bila, in skrbno jo je skrival in samo	A
to je trudnih konj sapica; z Bogom	draga	moja mati, ko po mene grejo svati	A
»Tele sem dobil za te. In teleta so zdaj	draga.	« »Hm,« je odvrnil hlapec, »sem pa manj	A
strastno, nestrpno: . / . / stran 50 . / »	Draga	si mi, moja si!« Vonj njenih las mu je udaril	A
belo pregrnjeno mizo, na kateri se je košatila	draga	posoda tolminskih svobodnjakov brez okusa, mnogolično	A
nobeden se ni premaknil. Vsi smo strmeli v	Draga,	ki se je v bolečinah zvijal na mivki.	A
mokri do kolen, ter s skupnimi močmi naložili	Draga	na Andrnovo cizo.Trije so jo vlekli spredaj	A
lahko v gostilni pri Šmercu v Mojstrani... Nisva	draga,	poceni pa tudi ne, ker so dobre reči od nekdaj	A
nosom. Koliko so vam ponujali najemnine, moja	draga	Angela?« »Tristo kron.«	A
da ni umrla?« »O tem ne dopuščam razgovora,	draga	prijateljica!« »Ne vem, da bi bil vzdržal	A
vstale in ji hitele naproti. »Kako nas veseli,	draga	Zofka,« je gostolela gospa Češkova, »kako nas	A
receptov, dragi Thurn!« »Kaj praviš k temu pismu,	draga	Edita?« vpraša grof Venceslav, ko je bil prečital	A
stara ta moja znanka iz Nemškega Gradca!« A »	draga«	Edita se je še vedno kujala.Zarežal je bil poprej	A
Vraga, ponoči vendar ne boš jezdaril, če so ti	draga	tvoja rebra!In sedaj, ko imamo cesarja v mestu	A
današnji težavni dan posvetila vrla svoja meča,	draga	prijatelja!Da bode nekaj vročega praskanja,	A
Ali tresoči se roki odpade kupa, da se mu	draga	pijača razlije po obleki in da se steklo žvenketaje	A
»Meta ni zate, dragi moj! To bo	draga	ženska!Zato si jo izbij iz glave!«	A
poslušaj in izpij, kar si si natočila. Da,	draga,	na Višavi se je vse to godilo.In tisti osleparjeni	A
dekletovo glavo ter spregovorila: »Hi, hi, golobica	draga,	kaj naj mi je?Kaj naj mi je?	A
mileje, gledati v zornejše tvoje oko, ljuba,	draga	moja!« Med solzami sta se smejali.	A
ker tako ženitovanje, ljubi moj, je preklicano	draga	šala!To vem predobro!	A
radovoljno roko. »Čakaj, takoj bomo zvedeli,	draga	ženica!«In starec je zakričal: »Tine! Tine!	A
vami šel na dvoboj! Kot zdravnik tudi vem, kako	draga	mašinerija je to, kar imenujemo človeško telo	A
Pozabljena od vseh! Samo če Ti,	draga	mi Lucija, oviješ okoli mene zlate svoje misli	A
dejal: »Sedaj, ko sem tako rekoč tvoj papa,	draga	Serafina, sedaj mi pač dovoliš, da zapalim cigaro	A
mrzlo. »Ti si še vedno polna tiste romantike,	draga	Serafina!Ti meniš, da mora k srečnemu zakonu	A
v tem strašno dolgočasnem vremenu! Moj Bog,	draga	Serafina, kako si vendar v stanu viseti v tem	A
tiste otročarije! Jeli ti, da se ne srdiš,	draga	Serafina?« Vstala je.	A
položila me je v hudo in močno tiskalnico! Vidiš,	draga	Serafina, meni poide časih tisto, kar imenujemo	A
poročen z grofico Ano in tebe je tudi že imel,	draga	Serafina!Dekle pa je zblaznelo potem, in ti	A
svojim očetom, pokojnim grofom Milanom, potem,	draga	moja, v istini ne vem, kje bode večja teža!	A
‒Kaj ti je, Livija? Te zopet daje astma,	draga?	‒Oh, dragi, me, me.	A
požgečkam po grčavi roki, tako sem vesela. ‒	Draga,	pa saj sopeš kot valjar na paro, ostareli vulkan	A
za druge se zdajle še spomnim ne.« »To vse,	draga	moja, je zgolj dokaz, kako se vsi veselijo samostana	A
je, kar si dejal!« »In mila mi je pesem in	draga	kakor kralju kraljevina!« Dvignil je list in	A
Saj tudi mojih nisva.« »To je druga stvar,	draga	moja,« je dejal nekoliko trdo in jo je pogledal	A
je to Trlepova domačija?« »Bog vaju sprejmi,	draga	gosta, na Trlepovini sta.« »Kje je gospodar	A
tekla dve leti in tri mesece brez petih dni.« »	Draga	je bila tista pravda.« »O, plačeval sem, da	A
Boštjan se je smehljal. Tista šara je bila res	draga,	a kaj je baronesa skrila, je tudi vedel, poznal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani